Artroskopija je minimalno invaziven operativni poseg, ki omogoča pregled in zdravljenje kolena s pomočjo artroskopske kamere. Največkrat se za artroskopsko zdravljenje kolena zdravnik odloči pri poškodbah meniskusov, vezi ali hrustančnih površin. Po opravljeni artroskopiji je pomembno da upoštevate navodila zdravnika.
Fizioterapija po artroskopiji kolena
Po opravljeni artroskopiji boste napoteni na fizioterapijo. Ob prvem obisku opravimo natančen fizioterapevtski pregled, kjer ocenimo funkcionalno stanje kolena, obseg gibljivosti, mišično moč ter morebitne omejitve pri gibanju. Skupaj z vami, glede na vaše cilje, vrsto posega in trenutno fizično stanje, nato zastavimo individualiziran načrt rehabilitacije.
Cilj fizioterapevtske obravnave je postopna in varna povrnitev gibljivosti kolena, krepitev mišic, izboljšanje stabilnosti in koordinacije ter vrnitev k vsakodnevnim in športnim dejavnostim.
Hitrost okrevanja po artroskopiji je odvisna od več dejavnikov:
Vrsta in obseg opravljenega posega
Predoperativno stanje kolena (npr. mišična moč, gibljivost, oteklina)
Prisotnost dodatnih poškodb
Splošno telesno stanje in starost posameznika
Aktivna vključenost v rehabilitacijo, vključno z rednim izvajanjem vaj in upoštevanjem navodil fizioterapevta
Vaje po artroskopiji kolenskega sklepa
Z izvajanjem vaj je priporočljivo začeti že naslednji dan po posegu, razen če kirurg določi drugače. Čim prejšnja aktivacija stegenskih mišic, zlasti kvadricepsa, je ključna za preprečevanje mišične atrofije (upad mišične mase) ter za zmanjšanje otekline in izboljšanje prekrvavitve v kolenu.
V začetni fazi naj bodo vaje preproste in neboleče, izvajajte jih lahko v razbremenjenem položaju (npr. leže). Glavni cilj v tej fazi je povrnitev osnovne gibljivosti, aktivacija mišic in zmanjšanje otekanja.
Ko se stanje izboljšuje, je pomembno, da vaje postopoma nadgrajujete – s tem kolenski sklep postopno navajate na večje obremenitve in pripravljate telo na povratek v normalno delovanje.
V nadaljevanju rehabilitacije je ključno vključiti tudi:
Proprioceptivni trening – za izboljšanje stabilnosti sklepa in ravnotežja
Pliometrični trening – za razvoj moči, eksplozivnosti in vzdržljivosti mišic, kar je še posebej pomembno pred vrnitvijo k športnim aktivnostim
Propriocepcija pomeni zaznavanje položaja telesa in gibanja v prostoru. S proprioceptivnimi vajami izboljšamo stabilnost sklepa in zmanjšamo tveganje za ponovne poškodbe. Pliometrija vključuje hitre, eksplozivne gibe, kot je poskok, ki aktivirajo mišice v kratkem času in krepijo nevromišično odzivnost.
Vse vaje in obremenitve je treba prilagoditi posameznikovemu stanju, ciljem in vrsti posega. Vodenje s strani fizioterapevta zagotavlja varno in učinkovito napredovanje skozi faze rehabilitacije.
Spodaj si lahko ogledate video, kjer smo za vas pripravili primere začetnih ter naprednejših vaj po artroskopiji kolena.
Preberite strokovne nasvete fizioterapevtov za manj bolečin, boljše gibanje in hitrejšo rehabilitacijo. Vaše zdravje in gibanje – znanje, ki vam pomaga do življenja brez bolečin
MIT: Spodnji del hrbta me zelo boli, verjetno imam resno poškodbo.
DEJSTVO: Bolečina v spodnjem delu hrbta (BVSDH) je lahko zastrašujoča, ampak je redko nevarna, povezana z resno okvaro tkiva ali življenjsko nevarno boleznijo – večina ljudi okreva dobro.
MIT: Za razjasnitev mojih težav potrebujem slikovno diagnostiko.
DEJSTVO: Slikovna diagnostika redko pokaže vzrok BVDSH. »Nenormalne ugotovitve« kot so izboklina diska, degeneracija diska in artroza so običajne in normalne pri večini ljudi brez bolečin, posebej pri starejših.
MIT: Z upogibanjem in dvigovanjem bremen bom izrabil hrbtenico.
DEJSTVO: Hrbtenica se ne izrabi z vsakodnevnimi obremenitvami in upogibanjem. Postopna krepitev mišic bi vam morala omogočiti dvigovanje bremen in različne obremenitve.
MIT: Močna zdravila proti bolečini mi bodo pomagala.
DEJSTVO: Zdravila proti bolečini ne bodo pospešila vašega okrevanja. Zdravila proti bolečini brez recepta uporabljajte skupaj z ostalimi postopki, kot je telesna vadba in še takrat samo za krajši čas.
MIT: Potrebujem nekoga, da mi hrbet naravna »na svoje mesto«.
DEJSTVO: BVSDH ne pomeni, da nekaj ni več na svojem mestu in da vam mora nekdo naravnati hrbet »na svoje mesto«. Vaš spodnji del hrbta je močan, izpad diska je nemogoč.
MIT: Staram se, zato me bo bolel spodnji del hrbta.
DEJSTVO: Staranje ni vzrok za BVSDH, zmanjšanje mišične moči pa je lahko.
MIT: Za okrevanje moram ostati v postelji in počivati.
DEJSTVO: Takoj po poškodbi se izogibajte dejavnostim, ki vam povzročajo bolečino. Kakorkoli, lažja telesna vadba in postopno vračanje k vsakdanjim dejavnostim pomembno prispevata k okrevanju.
MIT: Ko izvajam vaje in se premikam, me boli, zato si gotovo škodim.
DEJSTVO: Gibanje in telesna dejavnost sta za hrbtenico koristna. Hrbtenica je močna in brez težav prenaša gibanje in obremenitve. Pogosta opozorila za zaščito hrbtenice niso potrebna in lahko vodijo v strah in pretirano zaščito.
MIT: Slaba drža mi povzroča bolečino, zato moram sedeti vzravnano.
DEJSTVO: Idealna drža ne obstaja. Čez dan je vaša hrbtenica v različnih položajih, kar ji koristi. V različnih položajih in drži se morate počutiti udobno in sproščeno. Razlike v telesnih držah so normalne.
MIT: Da bi se izognil BVSDH, moram izvajati veliko vaj za globoke trebušne mišice.
DEJSTVO: Šibke globoke trebušne mišice ne povzročajo bolečine v spodnjem delu hrbta. Dokazi kažejo, da specifične vaje za globoke trebušne mišice ne nudijo dodatne koristi v primerjavi s splošno vadbo, npr. hojo, vadbo proti bolečinam in zmanjšani zmožnosti.
MIT: Za ozdravitev bolečine v spodnjem delu hrbta moram na operacijo ali dobiti injekcijo proti bolečinam.
DEJSTVO: Operacije ali injiciranje zdravil so dolgoročno redko uspešne. Telesna vadba in tehnike samoobvladovanja so enako učinkovite, vendar manj tvegane.
MIT: Več kot imam bolečine, bolj okvarjena je moja hrbtenica.
DEJSTVO: Več bolečine vedno ne pomeni večje okvare. Ljudje s podobnimi težavami hrbtenice lahko zelo različno čutijo bolečino.
Fizioterapevt vam bo svetoval in vas vodil skozi najboljše poti za obvladovanje bolečine v spodnjem delu hrbta.
Vir: Svetovna konfederacija za fizioterapijo (World Physiotherapy), prevod v Slovenski jezik: Združenje fizioterapevtov Slovenije
Preberite strokovne nasvete fizioterapevtov za manj bolečin, boljše gibanje in hitrejšo rehabilitacijo. Vaše zdravje in gibanje – znanje, ki vam pomaga do življenja brez bolečin
Bolečina v križu je opredeljena kot bolečina v spodnjem delu hrbta, ki lahko seva v zadnjični predel in/ ali v spodnje okončine. Je zelo pogosta in skoraj vsak posameznik se vsaj enkrat v življenju sooči z bolečino v križu. Ob tako visoki prevalenci je torej bolečina v križu velik socialno-ekonomski problem in je najpogostejši vzrok telesno zmanjšanih sposobnosti pri delovni populaciji.
Najpogostejša oblika je kronična nespecifična bolečina v križu kar pomeni, da vzrok bolečine ni znan. Zdravljenje bolečin v križu v večini primerov poteka konzervativno, največkrat uporabljen pristop je telesna vadba. Po evropskih smernicah je le-ta dokazana in učinkovita ter predstavljena kot prvi ukrep pri zdravljenju bolečin v križu.
Kako si lahko pomagam sam?
Kljub prisotni bolečini je pomembno, da ostanete telesno aktivni. Daljše mirovanje in izogibanje gibanju lahko vodita v oslabitev mišic ter poslabšanje splošnega stanja tkiv. Priporočamo, da gibanje prilagodite tako, da ne izzove večje bolečine. Začnite s krajšimi sprehodi in preprostimi vajami za ohranjanje moči, ki jih nato postopoma nadgrajujete. Redna, ustrezno dozirana telesna aktivnost je ena najučinkovitejših poti do okrevanja in dolgoročne podpore zdravju vaše hrbtenice.
Kdaj naj se obrnem po pomoč?
Obisk pri fizioterapevtu priporočamo:
če se bolečina poslabšuje
če se bolečina širi v spodnje okončine
če občutite mravljinčenje v okončinah
ko opazite zmanjšano mišično moč v spodnjih okončinah
ko se bolečina pojavi po poškodbi npr. padec
Kako poteka prvi obisk pri fizioterapevtu?
Ob prvem obisku opravimo fizioterapevtski pregled ki zajema:
Pogovor o poteku nastanka bolečine
Oceno bolečine
Pregled morebitnih predhodnih izvidov
Natančen klinični pregled s funkcionalnim testiranjem
Pogovor o ugotovitvah in poteku zdravljenja
Fizioterapija in bolečina v križu
Bolečina v križu je pogosto kompleksna in lahko izhaja iz različnih dejavnikov – od bioloških (kot so spremembe v mišicah, sklepih ali živčnem sistemu), do psiholoških odzivov (npr. strahu pred gibanjem, stresa) in socialnega okolja (npr. delovnih navad, življenjskega sloga). Sodobno razumevanje temelji na bio-psiho-socialnem modelu, ki priznava tudi vpliv različnih mehanizmov bolečine.
Ker bolečina ni vedno sorazmerna s stopnjo poškodbe ali "obrabe", je za učinkovito rehabilitacijo ključna celostna ocena posameznika – ne le tkivnih sprememb, temveč tudi njegovih ciljev, življenjskega sloga in odzivov na bolečino.
Zato je potreben natančen klinični pregled, ki upošteva vse vidike posameznikovega stanja. Le tako lahko oblikujemo smiseln načrt rehabilitacije, ki temelji na razumevanju mehanizmov bolečine in spodbuja varno, aktivno okrevanje.
Za konec pa še nekaj mitov in dejstev o bolečini v križu, ki jih je pripravila Svetovna konfederacija za fizioterapijo (World Physiotherapy)
Preberite strokovne nasvete fizioterapevtov za manj bolečin, boljše gibanje in hitrejšo rehabilitacijo. Vaše zdravje in gibanje – znanje, ki vam pomaga do življenja brez bolečin
Miofascialna obravnava je terapevtski pristop, ki se osredotoča na sproščanje napetosti in bolečin v miofascialnem sistemu telesa. Miofascialni sistem sestavljajo mišice (mio) in fascija (vezivno tkivo).
Fascija je neprekinjena tridimenzionalna mreža, ki povezuje, ščiti, podpira in obdaja mišice, kosti, organe, žile in živčevje. Je kompleksna in pomembna struktura v človeškem telesu, ki je v zadnjem desetletju predmet številnih znanstvenih raziskav.
Zaradi svoje strukture omogoča gibanje telesa, po poškodbah, preobremenitvah ali kroničnih napetostih pa lahko gibanje omejuje, povzroči bolečino ali nelagodje.
Glavni cilji miofascialne obravnave:
✓ Zmanjšanje bolečine ✓ Izboljšanje gibljivosti ✓ Izboljšanje pretoka krvi in limfe
Miofascialna obravnava je del celovitega terapevtskega pristopa, ki lahko vključuje tudi druge oblike fizioterapije, vadbe in prilagoditve življenjskega sloga za dosego najboljših rezultatov.
Obstaja več različnih načinov obravnave miofascialnega sistema, v naši ambulanti smo specializirani za obravnavo imenovano strukturna integracija.
Ob prvem obisku opravimo fizioterapevtski pregled in funkcionalno oceno stanja. Skupaj nato naredimo načrt in zastavimo cilje zdravljenja ter določimo najbolj primerno fizioterapevtsko obravnavo za vas.
Preberite strokovne nasvete fizioterapevtov za manj bolečin, boljše gibanje in hitrejšo rehabilitacijo. Vaše zdravje in gibanje – znanje, ki vam pomaga do življenja brez bolečin
Strukturna integracija je terapevtski pristop, ki se osredotoča na ponovno uravnoteženje in poravnavo telesa z manipulacijo vezivnega tkiva (fascije). Strukturno integracijo v naši ambulanti izvajamo po konceptu Anatomy Trains, ki je razvit s strani terapevta in anatomista Thomasa Myersa.
Ta pristop temelji na povezavah med različnimi mišičnimi skupinami in fascijalnimi linijami v telesu. Upošteva tradicionalno anatomijo in sodobna spoznanja o vezivnem tkivu, ki so v zadnjem desetletju predmet številnih znanstvenih raziskav.
S prepoznavanjem telesnih povezav boljše razumemo kako lahko napetost ali omejitev v enem delu telesa vpliva na gibanje drugih delov telesa. Telo obravnavamo kot celoto, kjer so različne mišične skupine in fascijalne verige med seboj odvisne in vplivajo druga na drugo.
Pri obravnavi je poudarek na individualnem pristopu, kjer preko funkcionalnih testov prepoznamo vzroke za nepravilnosti v gibanju. Cilj je povrnitev ravnovesja v mišično-fascijalnem sistemu in izboljšanje celostnega gibalnega vzorca.
Glavni cilji strukturne integracije:
✓ Zmanjšanje bolečine ✓ Olajšati gibanje ✓ Izboljšanje zavedanja lastnega telesa ✓ Zmanjšanje napetosti ✓ Odpravljanje asimetrij v telesu
✓ Kronične bolečine: ✓ Poškodbe in rehabilitacija ✓ Izboljšanje športnih zmogljivosti ✓ Izboljšanje splošnega telesnega počutja
Strukturna integracija je del celostnega terapevtskega pristopa, ki vključuje tudi druge oblike terapij, vadbo in spremembe življenjskega sloga za dosego najboljših rezultatov.
Ob prvem obisku opravimo fizioterapevtski pregled in funkcionalno oceno stanja. Skupaj nato naredimo načrt in zastavimo cilje zdravljenja ter določimo najbolj primerno fizioterapevtsko obravnavo za vas.
Preberite strokovne nasvete fizioterapevtov za manj bolečin, boljše gibanje in hitrejšo rehabilitacijo. Vaše zdravje in gibanje – znanje, ki vam pomaga do življenja brez bolečin
Zimske temperature in nevšečno vreme lahko prebivalkam in prebivalcem povzročijo nemalo težav. Ena izmed njih je nevaren zdrs na poledenelih površinah. Zaradi tovrstnih nesreč imamo tudi v Sloveniji vsako leto obilo dela po urgencah.
Kako se izogniti poškodbam zaradi zdrsa?
V nemški zvezi kirurgov in ortopedov svetujejo, da naj pri hoji po ledu in snegu posnemamo pingvine. Ti prebivalci Antarktike so namreč izpilili tehniko hoje po poledenelih površinah. Kakopak je ne bi, saj te ljubke živalice celo svoje življenje preživijo na ledu. Pingvino rešijo problem zdrsov tako, da so vedno nagnjeni naprej. In to tako, da je center telesne gravitacije pozicioniran nad njihovo prvo nogo. Na ta način je njihova hoja bolj stabina in jih varuje pred nevarnimi zdrsi. Vir slike: Deutsche Gesellschaft für Orthopädie und Unfallchirurgie
Ljudje moramo biti med hojo po spolzkih površinah previdni
Problem, s katerim se srečujemo ljudje na zdrsljivih površinah je ravno naša drža. Ljudje se namreč med normalno hojo opiramo z vso težo na obe nogi hkrati. Na spolzkih površinah tako s takšno razporeditvijo teže nismo stabilni in takšna razporeditev teže lahko pripelje do neljubih zdrsov.
Zato si velja zapomniti, da je v zimskih razmerah in tudi sicer, ko se znajdemo na spolzkih površinah, dobro posnemati bolj stabilno hojo pingvinov!
Še enkrat ponovimo – trup med hojo nagnemo naprej, tako da je naš center gravitacije nad prvo nogo in s tem večina telesne teže pritiska na sprednje stopalo.
Vsem našim strankam želimo lep in varen vstop v zimo in obilo zimskega veselja! ❄️
Ko čakamo na fizioterapevta, je pomembno, da aktivno poskrbimo za svoje zdravje in stanje. Aktivno sodelovanje v procesu okrevanja je za paciente ključno. S tem kot pacienti pokažemo zavezanost in odgovornost do lastnega zdravja, kar lahko pripomore k boljšim rezultatom terapije.
Aktivnost med čakanjem tako tudi bolje pripravi mišice in sklepe na fizioterapevtsko obravnavo. Močnejše mišice in bolj gibljivi sklepi pa pripomorejo k učinkovitejši terapiji.
Tu je nekaj koristnih nasvetov o tem kaj storiti, ko čakamo na fizioterapevtsko obravnavo:
Ohranjanje gibanja: Poskušajte ohraniti nežno gibanje v skladu s svojimi zmožnostmi. Izvajanje blagih razteznih vaj ali hoje lahko pomaga preprečiti togost mišic in sklepov.
Izogibanje nenadnim gibom: Pazite, da se izogibate nenadnim gibom ali obremenitvam, ki bi lahko poslabšali vaše stanje. Upoštevajte priporočila, ki ste jih dobili od zdravnika ali fizioterapevta.
Pravilna drža: Med čakanjem ohranjajte dobro držo. Sedite ali lezite udobno in se izogibajte dolgotrajnemu sedenju ali ležanju v neudobnem položaju.
Toplota in hlajenje: Toplota ali hladna obloga (glede na priporočila fizioterapevta) lahko pomaga pri lajšanju bolečin in oteklin. Uporabite jih v skladu z navodili.
Sprostitev in dihanje: Poskušajte se sprostiti s tehnikami sproščanja ali dihalnimi vajami. Sproščen um in telo zelo prispevata k hitrejšemu okrevanju.
Prehrana in hidracija: Pazite na uravnoteženo prehrano in zadostno hidracijo, saj je to pomembno za zdravje mišic in sklepov.
Komunikacija z zdravstvenim osebjem: Če se stanje poslabša ali se pojavijo novi simptomi, se posvetujte s svojim zdravnikom ali fizioterapevtom. Pomembno je, da ostanete v stiku z zdravstvenim osebjem in jim sporočite vse spremembe.
Izogibanje preobremenitvi: Ne poskušajte sami izvajati terapevtskih tehnik, če niste prepričani, kako se jih pravilno izvaja. Nepravilno izvajanje lahko poslabša stanje. Raje počakajte na nasvet fizioterapevta.
Skladnost z navodili: Če vam je bil predpisan režim vadbe ali terapevtskih vaj, se držite teh navodil in jih izvajajte redno, če to zmorete.
Mentalna podpora: Poskrbite tudi za svoje duševno zdravje. Čakanje na fizioterapevta lahko prinese stres in tesnobo. Pogovorite se s prijatelji ali družinskimi člani ter poiščite psihološko podporo, če jo potrebujete.
Za uspeh fizioterapevtske obravnave je pomembno, da se držite priporočil in navodil svojega zdravstvenega osebja ter se ne obremenjujete preveč. Fizioterapevt bo nato lahko natančno ocenil vaše stanje in vam svetoval najboljšo terapevtsko obravnavo, ko je na voljo.
Skupaj z nasveti in usmeritvami, ki jih prejmete od fizioterapevta ter vašo aktivnostjo in skrbjo za svoje telo boste lahko sami vplivali na čim hitrejše okrevanje in izboljšanje vašega stanja. Pasivnost lahko vodi do zapletov, zato je bolje, da ostanemo čim bolj aktivni v skladu z našimi zmožnostmi.
Kako se naročim z delovnim nalogom?
Z delovnim nalogom se lahko naročite osebno v času naročanja (glej urnik za naročanje spodaj). S seboj prinesite veljaven delovni nalog. Ob petkih NE naročamo.
Veljavnost delovnega naloga z oznako ZH (Zelo hitro), je 7 dni. Delovna naloga z oznakama R (Redno) in H (Hitro), imata veljavnost 21 dni.
URNIK ZA NAROČANJE:
Ponedeljek:
11:00 – 16:00
Torek
8:00 – 12:00
Sreda:
8:00 – 12:00
Četrtek:
8:00 – 12:00
V primeru vprašanj in naročanja nas pokličite ali na pošljite sporočilo:
Pišite na na elektronski naslov: narocanje@fizioterapija.info ali pa pokličite na telefonsko številko med delovnim časom na 041/752-907. Če se na telefonski klic ne uspemo odzvati takoj smo zasedeni z delom pri pacientih in vam vrnemo klic takoj, ko bo mogoče.
Obisk fizioterapevta je že sam po sebi dovolj stresen opravek, ki pa se z iskanjem primernega parkirišča le še potencira. Največ obiskovalcev si tako zaradi visokih cen najprej ogleda okoliške ulice in išče prosto parkirno mesto. Za nekoliko lažji, hitrejši in morda cenejši obisk Fizioterapije Mirjam Mudlack smo za vas objavili seznam možnih parkirišč in cene parkiranja.
Fizioterapija Mirjam Mudlack (LJ-Vodmat) – plačljiva parkirna mesta v okoliških ulicah (par minut hoje)
Plačilo parkirnine na parkomatu je možno z gotovino in sicer s kovanci petih različnih vrednosti oziroma apoenov (2€, 1€, 0,50€, 0,20€ in 0,10€). Parkomat ne vrača denarja, zato je potrebno vplačati točen znesek glede na željeno časovno dolžino parkiranja. Plačilo parkirnine na parkomatu je možno tudi z uporabo plačilnega sistema Valu ali z enotno mestno kartico Urbana. Parkirno mesto si lahko poiščete in plačate tudi z aplikacijo Easypark – naložite si jo lahko tukaj za telefone, ki jih poganja Android operacijski sistem in tukaj za Apple telefone.
Vodmat (VO1) spada v 3 cono parkiranja. Cena parkiranja je 0,50 € na uro.
Cenik kratkotrajnega parkiranja v Ljubljani, veljaven od 5. junij 2023, je v skladu z odlokom Mestne občine Ljubljana sledeč:
Cona 1 – 1.30 € na uro,
Cona 2 – 0.80 € na uro,
Cona 3 – 0.50 € na uro.
Na križišču Zaloške ceste in Malenškove ulice, nasproti Reševalne postaje je na voljo urejeno javno parkirišče v bližini UKC, prodnišnice in pediatrične klinike Ljubljana. Parkirišče vam ponuja možnosti urnega, dnevnega in mesečnega parkiranja. Objekt je popolnoma avtomatiziran, dobro varovan.
Parkirišče sprejme cca. 45 vozil in je odprto 24ur na dan vse dni v letu.
Do Zasebne fizioterapije Mirjam Mudlack potrebujete približno 8 minut hoje.
Cena za vsako začeto uro: 1,50 €. Dnevno parkiranje: 12 €
Pred urgenco in nad trgovino Hofer stoji parkirna hiša Meksiko. Ima 522 parkirnih mest in je le lučaj stran od bolnišničnega sklopa. Prav tako omogoča tudi nakup vrednostne kartice v vrednostih 100, 180, 190 in 405 evrov. Ob vsakem obisku se vam odšteje znesek časa parkiranja.
Do Zasebne fizioterapije Mirjam Mudlack potrebujete približno 8 minut hoje.
Cena za 1 uro: 2,10 € (vsaka naslednja ura: 2,60 €) – velja med 6:00 in 22:00
Tik med UKC in Polikliniko je parkirna hiša Šentpeter pod katero je tudi Mercator. V njej je 472 parkirnih mest, omogoča pa tako večdnevno, mesečno, letno najemnino ali urno parkirnino. Prav tako omogoča tudi nakup vrednostne kartice za kratkotrajno parkiranje v vrednostih 100, 180, 190 in 405 evrov. Ob vsakem obisku se vam odšteje znesek časa parkiranja.
Do Zasebne fizioterapije Mirjam Mudlack potrebujete približno 12 minut hoje.
Cena za 1 uro: 2,10 € (vsaka nadaljnja ura: 2,60 €) – velja med 6:00 in 22:00
Cena za 1 uro: 1,60 € (vsaka nadaljnja ura: 1,60 €) – velja med 22:00 in 6:00
Ob železniški postaji in nasproti MIZŠ stoji veliko parkirišče, ki ponuja 600 parkirnih mest. Omogoča tudi mesečni in letni najem, do Zasebne fizioterapije Mirjam Mudlack pa potrebujete približno 13 minut hoje.
Cena do 1 ure: 1,20 € Cena od 1 do 2 uri: 2,50 € Cena od 2 do 5 ur: 4,50 € Cena od 5 do 8 ur: 5,00 € Cena od 8 do 12 ur: 6,50 € Cena od 12 do 24 ur: 8,00 €
Fizioterapevtska obravnava pri poškodbah se mora začeti čim prej, predvsem pri zlomu kosti, ko imamo sklep v daljši imobilizaciji (mavec, longeta). Po nekaj tednih imobilizacije imajo hrustanec, mišice, ligamenti in sklepna kapsula zmanjšano sposobnost prenašanja obremenitev, zato je normalno, da ima sklep po odstranitvi mavca ali longete zmanjšano gibljivost.
Artroskopija je minimalno invazivni operativni endoskopski poseg za ogled prizadetega sklepa, postavitev natančne diagnoze in zdravljenje znotraj-sklepne patologije.
Najpogostejši so artroskopski posegi na kolenskem in ramenskem sklepu, sledijo gleženj, komolec in kolčni sklep. V skoraj 24% primerov vseh poškodb se pojavlja poškodba kolenskega sklepa. Poškodbe kolena v zadnjih letih v Sloveniji naraščajo. Opazne so pri mladih, ki se ukvarjajo z različnimi športi, predvsem kontaktnimi. Tu je pravilna diagnostika in rehabilitacija zelo pomembna, da se mladi lahko čimprej vrnejo v aktivno in športno življenje, ki je danes vsesplošno prisotno. Beležijo se pa tudi poškodbe kolen pri starejših. Zaradi starih poškodb in predvsem zaradi degenerativnih sprememb v kolenskem sklepu, ki pridejo z leti.
Artroskopija kolenskega sklepa omogoča natančen pregled znotraj-sklepnih struktur, natančnejšo postavitev diagnoze in zdravljene znotrajsklepne patologie. Pri posegu si lahko natančno ogledamo strukture, kot so hrustančne površine, križne vezi in meniskusi.
Vadbe pospešujejo rehabilitacijo
Fizioterapevti se v proces rehabilitacije kolena vključijo pred in po opravljeni artroskopiji kolena. Pred posegom je potrebno izvesti specialno fizično pripravo kolena, in sicer okrepiti glavne mišične strukture ter izboljšati gibalne vzorce, da je okrevanje še hitrejše.
Po artroskopiji kolena je poudarek na lajšanju bolečine, zmanjšanju edema, povrnitvi polnega obsega giba fleksije in ekstenzije ter bolj uspešnemu celjenju brazgotin. Fizioterapevti pri tem uporabijo različne terapevtske naprave kot so Laser in Tecar ter manualne tehnike. Posebno pomembno pa je, da pacient skupaj s terapvetom varno in progresivno izvaja primerne vaje.
Osebni trener Tadej Jurman in naša fizioterapevtka Petra Ogrin (dipl. fizio.) sta vam pripravila 6 vaj, ki jih lahko izvajate po artroskopiji kolena. Izvajanje vaj je zelo pomembna metoda rehabilitacije. Dokazano zmanjša bolečino in poveča funkcijo sklepa ter pospeši proces rehabilitacije, v primerjavi s tistimi, ki po artroskopiji ne izvajajo vaj.
Ker se vaje razlikujejo glede na specifičnost poškodbe ali obolenja se lahko za primeren nabor vaj oglasite pri nas oz. nas pokličite na 041 752 907.
