Kaj je bolečina na zadnji strani kolena?
Bolečina na zadnji strani kolena se pojavlja v predelu kolenske kotanje in se lahko širi proti zadnjemu delu stegna ali meč. Nastane lahko postopoma zaradi ponavljajočih se obremenitev ali nenadoma ob poškodbi.
V zadnjem delu kolena se nahajajo mišice in kite, sklepna ovojnica, zadnji deli meniskusov, vezi, živci ter večje krvne žile. Bolečina je zato lahko povezana z različnimi strukturami, njenega izvora pa samo na podlagi mesta simptomov ni mogoče zanesljivo določiti.
🧠 Ali ste vedeli?
Bolečina za kolenom ne izvira vedno iz samega kolenskega sklepa. V to področje se lahko prenaša tudi iz zadnjih stegenskih mišic, meč, kolka, ledvene hrbtenice ali živčnih struktur.
Kakšni so simptomi?
Simptomi se razlikujejo glede na način nastanka, njihov izvor in razdražljivost kolena. Bolečina je lahko razpršena po zadnjem delu kolena ali natančneje omejena na notranjo oziroma zunanjo stran kolenske kotanje.
Pojavijo se lahko:
- bolečina ali občutek napetosti za kolenom,
- bolečina pri popolnem upogibu ali iztegu,
- težave pri hoji, teku ali počepanju,
- bolečina pri hoji po stopnicah,
- občutljivost mišic ali kit,
- otekanje kolena,
- zmanjšana gibljivost,
- občutek zatikanja,
- občutek nestabilnosti,
- bolečina, ki se širi v zadnji del stegna ali meč,
- težave pri pospeševanju, skokih ali spremembah smeri.
Po poškodbi so lahko prisotni tudi hitrejše otekanje, nezmožnost popolnega iztega ali izrazitejša bolečina pri obremenjevanju noge.
Kaj lahko povzroča bolečino na zadnji strani kolena?
Med možne vzroke in povezana stanja spadajo:
- obremenitvene težave zadnjih stegenskih mišic in njihovih tetiv,
- težave notranje ali zunanje glave mečne mišice,
- težave poplitealne mišice in njene tetive,
- poškodba zadnjega dela notranjega ali zunanjega meniskusa,
- poškodba zadnje križne vezi,
- razdraženost zadnjega dela sklepne ovojnice,
- artroza kolenskega sklepa,
- Bakerjeva cista,
- poškodba sklepnega hrustanca ali kosti,
- prenesena bolečina iz ledvene hrbtenice, kolka ali drugih področij.
Redkeje so lahko bolečina, otekanje ali zatrdlina v tem predelu povezani z žilnimi ali drugimi zdravstvenimi stanji, ki zahtevajo dodatno medicinsko oceno.
Ali lahko bolečina izvira iz mišic in kit?
Po zadnjem delu kolena potekajo kite zadnjih stegenskih mišic, v bližini pa se pripenjata tudi glavi mečne mišice. Pri gibanju sodeluje še manjša poplitealna mišica, ki se nahaja globlje v zadnjem delu sklepa.
Težave se lahko pojavijo po hitrem povečanju teka, šprintov, skokov, hoje v klanec ali drugih dejavnosti. Bolečina je lahko izrazitejša pri krčenju mišice proti uporu, pri raztezanju ali med dejavnostjo, ki od nje zahteva večjo moč.
Mesto bolečine je lahko različno:
- na notranji strani zadaj pri težavah semimembranozne ali semitendinozne mišice,
- na zunanji strani zadaj pri težavah dvoglave stegenske mišice,
- nižje proti mečam pri obremenitvi gastroknemija,
- globlje v kolenski kotanji pri težavah poplitealne mišice ali sklepnih struktur.
Samo občutljivost mišice ali kite še ne potrjuje diagnoze. Upoštevamo tudi način nastanka in odziv simptomov na različne obremenitve.
Ali je lahko vzrok meniskus?
Zadnji del notranjega ali zunanjega meniskusa lahko povzroča simptome v zadnjem delu kolena, zlasti po zasuku ob obremenjeni nogi. Pojavijo se lahko bolečina pri globokem upogibu, otekanje, zatikanje ali težave pri popolnem iztegu.
Spremembe meniskusa pa so na magnetni resonanci pogoste tudi pri ljudeh brez bolečin. Slikovni izvid zato sam po sebi še ne potrjuje izvora težav ali potrebe po operativnem zdravljenju.
Pomembni so vrsta poškodbe, način nastanka, klinične ugotovitve in vpliv simptomov na vsakodnevne ter športne dejavnosti.
Kaj je poškodba zadnje križne vezi?
Zadnja križna vez pomaga nadzorovati pomikanje golenice nazaj glede na stegnenico. Poškoduje se lahko ob neposrednem udarcu v sprednji del pokrčenega kolena, padcu na pokrčeno koleno ali večji športni poškodbi.
Pojavijo se lahko:
- bolečina v zadnjem ali osrednjem delu kolena,
- otekanje,
- občutek nestabilnosti,
- težave pri hoji navzdol ali zaviranju,
- zmanjšana samozavest pri obremenjevanju noge.
Izolirane poškodbe zadnje križne vezi so manj pogoste. Pri večjih poškodbah so lahko prizadete tudi druge strukture kolena, zato je pomembna celovita ocena.
💬 Mit: Občutek zategovanja za kolenom pomeni, da je treba mišice močno raztezati
Občutek zategovanja ne dokazuje, da so mišice skrajšane. Povezan je lahko z občutljivostjo mišic ali kit, otekanjem, sklepno razdraženostjo ali drugimi dejavniki. Intenzivno raztezanje lahko pri nekaterih težavah simptome še poveča, zato način obravnave prilagodimo ugotovitvam pregleda.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
Najprej se pogovorimo o začetku in poteku težav, morebitni poškodbi, prisotnosti otekline ter dejavnostih, ki bolečino povečajo ali zmanjšajo. Pomembni so tudi občutek zatikanja ali nestabilnosti, spremembe gibljivosti in morebitno širjenje simptomov v stegno ali meč.
Pri pregledu lahko ocenimo:
- aktivno in pasivno gibljivost kolena,
- prisotnost in razporeditev otekline,
- mesto ter občutljivost bolečine,
- mišično moč spodnjih udov,
- odziv mišic in kit na obremenitev,
- stabilnost kolenskega sklepa,
- hojo, počep in vstajanje,
- ravnotežje in nadzor obremenjevanja noge,
- tek, pospeševanje, skoke ali druge športne naloge,
- gibljivost in funkcijo kolka, gležnja ter ledvene hrbtenice,
- po potrebi meniskus, vezi in druge sklepne strukture.
Posamezen test praviloma ne zadošča za določitev izvora težav. Ugotovitve povežemo z načinom nastanka simptomov, funkcionalnimi omejitvami in odzivom na obremenitev.
Ali je potrebna slikovna diagnostika?
Pri postopno nastalih mišično-skeletnih težavah slikovna diagnostika običajno ni potrebna za začetek fizioterapevtske obravnave.
Ultrazvočna preiskava lahko pomaga pri oceni mišic, kit, tekočinskih sprememb in zatrdlin v zadnjem delu kolena. Magnetna resonanca podrobneje prikaže meniskusa, hrustanec, vezi in druge sklepne strukture.
Slikovna diagnostika je lahko smiselna po večji poškodbi, pri izraziti oteklini, izgubi gibljivosti ali kadar bi rezultat vplival na nadaljnje zdravljenje. Izvid vedno povežemo s simptomi in kliničnim pregledom.
Kako lahko fizioterapija pomaga?
Fizioterapevtsko obravnavo prilagodimo izvoru težav, njihovi razdražljivosti in dejavnostim, h katerim se želi posameznik vrniti.
Obravnava lahko vključuje:
- manualno terapijo za kratkotrajno zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti, kadar je glede na pregled smiselna,
- individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
- postopno obremenjevanje zadnjih stegenskih in mečnih mišic,
- vaje za izboljšanje ravnotežja in stabilnosti spodnjega uda,
- vadbo hoje, počepa, vstajanja in premagovanja stopnic,
- prilagoditev dejavnosti, ki trenutno izraziteje povečujejo simptome,
- postopno vračanje k teku, pospeševanju, skokom in spremembam smeri,
- postopno povečevanje obremenitve, da se telo varno prilagodi vsakodnevnim dejavnostim, delu ali športu,
- svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešnemu okrevanju,
- po potrebi tudi druge fizioterapevtske postopke, kadar glede na fizioterapevtski pregled ocenimo, da lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev rehabilitacije.
Ne obstaja ena tehnika ali en način vadbe, ki bi bil primeren za vse vzroke bolečine na zadnji strani kolena. Program je treba prilagoditi ugotovitvam pregleda in odzivu posameznika.
Ali je pri bolečini potrebno mirovanje?
Popolno mirovanje pri večini postopno nastalih mišično-skeletnih težav ni potrebno. Začasno prilagodimo dejavnosti, ki izraziteje povečujejo bolečino ali otekanje, hkrati pa ohranimo gibanje, ki ga koleno dobro prenaša.
Količino hoje, počepov, teka ali drugih dejavnosti postopoma povečujemo glede na odziv kolena. Če se simptomi po aktivnosti izraziteje povečajo in se do naslednjega dne ne umirijo, je lahko trenutna obremenitev previsoka.
📚 Raziskave kažejo
Spremembe meniskusov in drugih sklepnih struktur so na magnetni resonanci pogosto vidne tudi pri ljudeh brez bolečin, njihova pogostost pa se povečuje s starostjo. Zato slikovni izvid sam po sebi ne določa izvora bolečine na zadnji strani kolena. Razložiti ga je treba skupaj s simptomi, kliničnim pregledom in funkcionalnimi omejitvami.
