Kakšni so simptomi artroze kolena?

Simptomi se med posamezniki razlikujejo in se lahko skozi čas spreminjajo. Obdobja z manj težavami se lahko izmenjujejo z obdobji večje bolečine, okorelosti ali otekanja.

Pojavijo se lahko:

• bolečina pri hoji ali daljšem stanju,
• težave pri hoji po stopnicah,
• bolečina pri vstajanju, počepanju ali klečanju,
• začetna bolečina po mirovanju,
• jutranja okorelost, ki običajno traja krajši čas,
• zmanjšana gibljivost kolena,
• otekanje,
• občutek toplote ali napetosti,
• pokanje ali škrtanje,
• zmanjšana mišična moč,
• težave pri daljši hoji in drugih telesnih dejavnostih,
• občasno občutek nestabilnosti ali popuščanja kolena.

Bolečina ni nujno stalna. Pri nekaterih je prisotna predvsem ob večjih obremenitvah, pri napredovalih ali bolj razdraženih težavah pa se lahko pojavlja tudi v mirovanju ali ponoči.

Pokanje in škrtanje sama po sebi ne pomenita, da se sklep pri gibanju dodatno poškoduje.

Zakaj nastane artroza kolena?

Artroza praviloma nima enega samega vzroka. Razvija se zaradi prepletanja različnih dejavnikov, ki vplivajo na sposobnost sklepa za prilagajanje obremenitvam.

Z njenim nastankom in napredovanjem so lahko povezani:

• višja starost,
• predhodna poškodba meniskusa, vezi ali sklepnih površin,
• predhodna operacija kolena,
• dolgotrajno zmanjšana telesna dejavnost,
• zmanjšana mišična moč in telesna zmogljivost,
• večje ali hitro spremenjene obremenitve,
• čezmerna telesna masa,
• določene anatomske značilnosti kolena,
• genetika,
• presnovne in vnetne bolezni.

Prisotnost posameznega dejavnika še ne pomeni, da bo oseba nujno razvila bolečino. Prav tako diagnoza artroze ne pomeni, da se bo stanje pri vseh neizogibno slabšalo.

Ali izraz obraba ustrezno opisuje artrozo?

Izraz »obraba« je zelo razširjen, vendar lahko daje napačen vtis, da se koleno z uporabo preprosto obrablja kot mehanski predmet. Kolenski sklep je živo tkivo, ki se lahko prilagaja ustrezno odmerjenim obremenitvam.

Pri artrozi se dogajajo biološke in strukturne spremembe v celotnem sklepu. Na bolečino poleg teh sprememb vplivajo še občutljivost živčnega sistema, mišična zmogljivost, spanje, stres, splošno zdravje in pričakovanja glede gibanja.

Zato več bolečine ne pomeni nujno večje strukturne poškodbe, manj bolečine pa je mogoče doseči tudi brez spremembe rentgenskega izvida.

Kako ugotovimo artrozo kolena?

Artrozo lahko v številnih primerih prepoznamo na podlagi značilnih simptomov in kliničnega pregleda. Pomembni so starost, potek težav, bolečina pri obremenitvah, trajanje jutranje okorelosti in vpliv simptomov na vsakodnevne dejavnosti.

Pri pregledu lahko ocenimo:

• aktivno in pasivno gibljivost kolena,
• prisotnost otekline,
• mišično moč spodnjih udov,
• hojo in uporabo morebitnega pripomočka,
• ravnotežje in nadzor obremenjevanja noge,
• počep, vstajanje in hojo po stopnicah,
• sposobnost daljše hoje,
• gibljivost in funkcijo kolka ter gležnja,
• dejavnosti, ki so za posameznika pomembne.

Diagnoza in načrt obravnave ne temeljita samo na posameznem testu ali rentgenskem izvidu, temveč predvsem na simptomih in telesni funkciji.

Ali je potrebno rentgensko slikanje?

Rentgensko slikanje pri značilni klinični sliki ni vedno potrebno za začetek konzervativne obravnave. Uporabi se lahko, kadar simptomi niso značilni, kadar je treba izključiti drugo stanje.

Na rentgenskem posnetku so lahko vidni:

• zmanjšana sklepna špranja,
• kostni izrastki oziroma osteofiti,
• spremembe kosti pod sklepnim hrustancem,
• sprememba oblike ali poravnave sklepa.

Izrazite spremembe so lahko prisotne ob razmeroma majhnih težavah, medtem ko ima lahko nekdo z manj izrazitim izvidom precej bolečin. Zato rentgenski posnetek ne določa sam, koliko dejavnosti je primernih in kakšna mora biti obravnava.

Kako lahko fizioterapija pomaga?

Fizioterapija je usmerjena v zmanjšanje težav, izboljšanje mišične in telesne zmogljivosti ter lažje opravljanje vsakodnevnih, delovnih ali rekreativnih dejavnosti.

Obravnava lahko vključuje:

• manualno terapijo za kratkotrajno zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti kot dopolnitev aktivni rehabilitaciji,
• individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
• aerobno vadbo, kot so hoja, kolesarjenje, vadba v vodi ali druga primerna dejavnost,
• vaje za izboljšanje ravnotežja in stabilnosti,
• vadbo počepa, vstajanja, hoje in premagovanja stopnic,
• postopno povečevanje obremenitve, da se telo varno prilagodi vsakodnevnim dejavnostim, delu ali športu,
• svetovanje glede razporejanja dejavnosti in obvladovanja obdobij večje razdraženosti,
• svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešnemu obvladovanju artroze,
• po potrebi tudi druge fizioterapevtske postopke, kadar glede na fizioterapevtski pregled ocenimo, da lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev rehabilitacije.

Manualna terapija se lahko uporablja kot dopolnitev, vendar ne nadomešča terapevtske vadbe. Dolgoročni cilj je izboljšati sposobnost kolena in celotnega telesa za prenašanje obremenitev.

Katera vadba je najboljša?

Ne obstaja ena vrsta vadbe, ki bi bila najboljša za vse osebe z artrozo kolena.

Koristne so lahko:

• vaje za mišično moč,
• aerobna vadba,
• vadba ravnotežja,
• funkcionalne vaje,
• vadba v vodi,
• kombinacija različnih oblik gibanja.

Pomembneje od izbire ene »pravilne« tehnike je, da je program prilagojen posameznikovim težavam, zmogljivosti, interesom in ciljem. Vadba mora biti dovolj zahtevna, da omogoča napredek, vendar prilagojena tako, da ostane dolgoročno izvedljiva.

Ob začetku novega programa se lahko bolečina začasno nekoliko poveča. To ne pomeni nujno, da vadba škoduje sklepu. Spremljamo intenzivnost simptomov, njihovo trajanje in odziv kolena naslednji dan ter po potrebi prilagodimo obremenitev.

Ali lahko pri artrozi hodim, tečem ali delam počepe?

Hoja in počepi so običajni gibi ter so lahko del rehabilitacije. Njihovo količino, globino, hitrost in dodatno obremenitev prilagodimo trenutni zmogljivosti.

Tudi tek ni samodejno prepovedan vsem osebam z artrozo. Odločitev je odvisna od predhodnih izkušenj, simptomov, mišične zmogljivosti, splošnega zdravja in odziva kolena. Pri nekaterih bo primeren prilagojen tek, pri drugih pa hoja, kolesarjenje ali druga oblika aerobne vadbe.

Cilj ni iskanje univerzalno prepovedanih dejavnosti, temveč ustrezno odmerjanje in postopno povečevanje obremenitev.

Kako telesna masa in telesna sestava vplivata na težave?

Pri osebah s čezmerno telesno maso lahko njeno zmanjšanje prispeva k zmanjšanju bolečine in izboljšanju telesne funkcije. Koristna je lahko že manjša sprememba, večje zmanjšanje telesne mase pa praviloma prinese večji učinek.

Vendar številka na tehtnici ne pove vsega. Enaka telesna masa lahko vključuje različno razmerje med mišičnim in maščobnim tkivom, ki imata v telesu različni vlogi.

Mišice niso pomembne samo za gibanje in razbremenjevanje sklepa. So tudi presnovno aktivno tkivo, ki sodeluje pri porabi glukoze in maščobnih kislin ter pomembno vpliva na občutljivost za inzulin. Med telesno dejavnostjo se njihove energijske potrebe izrazito povečajo. Večja mišična zmogljivost posamezniku omogoča tudi več gibanja in lažje opravljanje dejavnosti, kar dodatno podpira presnovno in srčno-žilno zdravje.

Tudi maščobno tkivo ni samo pasivna zaloga energije. Je presnovno aktivno in izloča snovi, ki lahko vplivajo na vnetne procese v telesu. Večji delež maščobnega tkiva je povezan z večjim tveganjem za artrozo, medtem ko je višji delež puste telesne mase lahko ugodnejši. Pri tem sta za funkcijo pogosto pomembnejši mišična moč in kakovost mišic kot sama količina mišične mase.

Cilj zato ni nujno samo zmanjšanje številke na tehtnici, temveč izboljšanje telesne sestave: zmanjševanje odvečnega maščobnega tkiva ob hkratnem ohranjanju ali povečevanju mišične mase in moči. Pri tem imajo pomembno vlogo vadba proti uporu, aerobna dejavnost in ustrezna prehrana.

Telesna masa ni edini vzrok artroze in obravnava ne sme temeljiti na obtoževanju posameznika. Vadbo lahko začnemo ne glede na trenutno telesno maso ter jo prilagodimo simptomom, zmogljivosti in zdravstvenemu stanju.

Kaj storiti ob poslabšanju simptomov?

Artroza lahko poteka v obdobjih z več ali manj simptomi. Začasno poslabšanje ne pomeni nujno, da je prišlo do dodatne poškodbe ali hitrega napredovanja sprememb.

Ob večji razdraženosti lahko:

• začasno zmanjšamo količino ali zahtevnost dejavnosti,
• ohranimo nežno gibanje kolena,
• izberemo vaje, ki jih sklep bolje prenaša,
• razdelimo dejavnost na krajše dele,
• po izboljšanju obremenitve ponovno postopoma povečamo.

Dolgotrajno mirovanje običajno ni potrebno. Namen prilagoditve je umiriti simptome, ne pa trajno opustiti dejavnosti.

Najpogostejša vprašanja