Kakšni so simptomi?

Simptomi se lahko razlikujejo glede na njihov izvor in razdražljivost kolena. Bolečina je lahko razpršena okoli pogačice ali bolj natančno omejena na posamezno področje.

Pojavijo se lahko:

• bolečina okoli ali za pogačico,
• bolečina pod spodnjim robom pogačice,
• bolečina pri počepanju,
• težave pri hoji po stopnicah, zlasti navzdol,
• bolečina pri teku, skokih ali doskokih,
• bolečina po daljšem sedenju s pokrčenimi koleni,
• občutljivost na dotik posameznega področja,
• pokanje ali škrtanje med gibanjem,
• občutek zmanjšane moči ali negotovosti pri obremenjevanju noge,
• otekanje, zlasti po poškodbi ali večji obremenitvi.

Pri patelofemoralni bolečini so težave običajno povezane z dejavnostmi, pri katerih je koleno pokrčeno in obremenjeno. Pri patelarni tendinopatiji je bolečina praviloma bolj natančno omejena na tetivo pod pogačico ter izrazitejša pri skokih in drugih hitrih obremenitvah.

Kaj lahko povzroča bolečino v sprednjem delu kolena?

Bolečina spredaj ni ena sama diagnoza.

Med pogostejša stanja in možne izvore težav spadajo:

• patelofemoralna bolečina,
• patelarna tendinopatija,
• tendinopatija kvadricepsove tetive,
• nestabilnost ali izpah pogačice,
• draženje maščobnega telesca pod pogačico,
• prepatelarni ali infrapatelarni burzitis,
• artroza patelofemoralnega sklepa,
• poškodba hrustanca ali druge sklepne strukture,
• stanje po poškodbi ali operaciji kolena,
• Osgood-Schlatterjeva bolezen pri otrocih in mladostnikih v obdobju rasti,
• Sinding-Larsen-Johanssonova bolezen pri otrocih in mladostnikih v obdobju rasti.

Včasih se bolečina v predelu kolena lahko prenaša tudi iz kolka, ledvene hrbtenice ali drugih bližnjih področij. Zato pri pregledu po potrebi ocenimo tudi sosednje sklepe.

Zakaj nastane patelofemoralna bolečina?

Patelofemoralna bolečina je večfaktorsko stanje, zato običajno nima enega samega vzroka. Težave se pogosto pojavijo, ko obremenitev sklepa v določenem obdobju preseže njegovo trenutno sposobnost prilagajanja.

K temu lahko prispevajo:

• hitro povečanje količine teka, skokov ali druge vadbe,
• sprememba pogostosti, intenzivnosti ali vrste dejavnosti,
• zmanjšana mišična moč oziroma vzdržljivost,
• slabša pripravljenost na specifične športne obremenitve,
• spremenjen nadzor gibanja pri počepu, teku ali doskoku,
• omejena gibljivost kolena, kolka ali gležnja,
• predhodne težave ali poškodbe,
• premalo časa za počitek in prilagajanje med obremenitvami,
• strah pred gibanjem in dolgotrajno izogibanje dejavnostim.

Način gibanja ni samodejno napačen ali škodljiv. Določena gibalna strategija lahko pri posamezniku le spremeni porazdelitev obremenitve. Ali je to pomembno za njegove težave, presodimo glede na simptome, funkcijo in odziv na prilagoditev gibanja.

Ali je hondromalacija pogačice enako kot patelofemoralna bolečina?

Izraza nista enakovredna. Hondromalacija pogačice je izraz za strukturne spremembe sklepnega hrustanca na zadnji strani pogačice. Patelofemoralna bolečina pa je klinično stanje z bolečino okoli ali za pogačico, ki se običajno poveča pri obremenitvi pokrčenega kolena.

Spremembe hrustanca so lahko prisotne brez simptomov, patelofemoralna bolečina pa se lahko pojavlja brez ugotovljenih sprememb hrustanca. Zato hondromalacije ne uporabljamo kot splošno razlago za vsako bolečino v sprednjem delu kolena.

Kako poteka fizioterapevtski pregled?

Najprej se pogovorimo o mestu in začetku bolečine, morebitni poškodbi, spremembah obremenitev ter dejavnostih, ki simptome povečajo ali zmanjšajo. Pomembni so tudi trajanje težav, morebitno otekanje, občutek nestabilnosti in cilji posameznika.

Pri pregledu lahko ocenimo:

• aktivno in pasivno gibljivost kolena,
• mesto in občutljivost bolečine,
• prisotnost otekline,
• mišično moč kolena in kolka,
• gibljivost kolka in gležnja,
• počep in enonožni počep,
• vstajanje in hojo po stopnicah,
• ravnotežje in nadzor operirane oziroma boleče noge,
• tek, skoke in doskoke, kadar je to primerno,
• odziv simptomov na spremembo izvedbe giba ali količine obremenitve,
• po potrebi stabilnost pogačice, vezi in druge sklepne strukture.

Pri patelofemoralni bolečini je pomembno, ali se znana bolečina okoli ali za pogačico pojavi pri počepu, hoji po stopnicah, dolgotrajnem sedenju ali drugih dejavnostih, ki obremenijo pokrčeno koleno.

Posebni testi, kot je močan pritisk pogačice ob stegnenico, imajo omejeno diagnostično vrednost. Zato ugotovitev pregleda ne utemeljimo na enem samem testu, temveč na celotni klinični sliki.

Ali je potrebna slikovna diagnostika?

Pri postopno nastali patelofemoralni bolečini slikovna diagnostika običajno ni potrebna za začetek fizioterapevtske obravnave. Diagnoza temelji predvsem na značilnih simptomih in kliničnem pregledu.

Rentgensko slikanje ali magnetna resonanca sta lahko smiselna po poškodbi, pri izraziti oteklini, dolgotrajni izgubi gibljivosti, sumu na drugo stanje ali kadar rezultat preiskave lahko spremeni način zdravljenja.

Slikovni izvid je treba vedno povezati s simptomi in funkcijo. Sprememba na posnetku sama po sebi še ne potrjuje, da je prav ta sprememba vzrok bolečine.

Kako lahko fizioterapija pomaga?

Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v zmanjšanje težav, izboljšanje zmogljivosti kolena in postopno vračanje k vsakodnevnim ali športnim dejavnostim.

Obravnava lahko vključuje:

• individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
• vaje za mišice kolena in kolka glede na ugotovitve pregleda,
• postopno izboljševanje gibljivosti kolena, kolka ali gležnja, kadar je ta omejena,
• prilagoditev količine in zahtevnosti dejavnosti, ki trenutno povečujejo simptome,
• postopno vračanje k počepom, teku, skokom ali drugim pomembnim obremenitvam,
• vadbo funkcionalnih in športno specifičnih nalog,
• po potrebi kratkotrajno uporabo tapinga ali stopalnih vložkov kot dopolnitev aktivni obravnavi,
• manualno terapijo kot dopolnitev vadbi, kadar je glede na pregled smiselna,
• svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešnemu okrevanju,
• po potrebi tudi druge fizioterapevtske postopke, kadar glede na fizioterapevtski pregled ocenimo, da lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev rehabilitacije.

Terapevtska vadba predstavlja osrednji del obravnave patelofemoralne bolečine. Manualna terapija in drugi postopki je ne smejo nadomestiti, saj kot samostojne metode praviloma ne zagotavljajo dolgoročnega izboljšanja zmogljivosti.

Ne obstaja ena vaja ali ena superiorna tehnika, ki bi bila primerna za vse. Program prilagodimo dejavnostim, pri katerih se pojavljajo težave, trenutni mišični zmogljivosti in ciljem posameznika.

Ali lahko vadim kljub bolečini?

Popolno mirovanje pri večini postopno nastalih težav ni potrebno. Začasno lahko prilagodimo globino počepa, število ponovitev, hitrost teka, količino skokov ali druge dejavnike, ki vplivajo na obremenitev kolena.

Blaga in sprejemljiva bolečina med vadbo ne pomeni nujno, da se koleno poškoduje. Pomembno je, da simptomi med vadbo ostanejo obvladljivi ter se po njej ne povečajo izrazito ali dolgotrajno.

Ko telo trenutno raven vadbe dobro prenaša, obremenitev postopoma povečujemo. Cilj ni trajno izogibanje bolečim dejavnostim, temveč postopna priprava kolena na njihovo ponovno izvajanje.

Najpogostejša vprašanja