Bolečina na zunanji strani kolena se lahko pojavlja ob zunanji sklepni špranji, nekoliko nad njo ali v predelu glavice mečnice. Nastane lahko postopoma zaradi ponavljajočih se obremenitev ali nenadoma ob zasuku, udarcu oziroma drugi poškodbi.
Na zunanji strani kolena se nahajajo iliotibialni trakt, zunanji meniskus, zunanja stranska vez, tetive mišic in druge sklepne strukture. Podobno bolečino lahko povzročajo različna stanja, zato samo na podlagi njenega mesta ni mogoče zanesljivo določiti izvora težav.
Pri tekačih je pogost sindrom iliotibialnega trakta, vendar vsaka bolečina na zunanji strani kolena ni povezana z njim.
Kakšni so simptomi?
Simptomi so odvisni od njihovega izvora in načina nastanka. Bolečina je lahko prisotna samo pri določeni dejavnosti ali pa vpliva tudi na običajno hojo in vsakodnevna opravila.
Pojavijo se lahko:
- bolečina ob zunanjem robu kolena,
- bolečina med tekom ali po njem,
- težave pri teku navzdol,
- bolečina pri kolesarjenju,
- bolečina pri počepanju ali hoji po stopnicah,
- občutljivost na dotik,
- otekanje po poškodbi,
- občutek preskakovanja ali zatikanja,
- zmanjšana gibljivost,
- občutek nestabilnosti,
- težave pri zasukih in spremembah smeri.
Pri sindromu iliotibialnega trakta se bolečina pogosto pojavi šele po določenem času ali razdalji teka. Če oseba nadaljuje dejavnost, se lahko postopoma poveča, po prenehanju obremenitve pa se običajno zmanjša.
Kaj lahko povzroča bolečino na zunanji strani kolena?
Med možne vzroke in povezana stanja spadajo:
- sindrom iliotibialnega trakta,
- poškodba ali spremembe zunanjega meniskusa,
- poškodba zunanje stranske vezi,
- tendinopatija kite dvoglave stegenske mišice,
- težave s kito popliteusa,
- artroza zunanjega dela kolenskega sklepa,
- težave proksimalnega tibiofibularnega sklepa,
- poškodba sklepnega hrustanca ali kosti,
- draženje fibularnega živca,
- bolečina, prenesena iz kolka ali ledvene hrbtenice.
Vzrokov ni mogoče zanesljivo razlikovati samo glede na lokacijo bolečine. Pomembni so tudi način nastanka, dejavnosti, ki sprožijo simptome, prisotnost otekline ali nestabilnosti in ugotovitve kliničnega pregleda.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
Najprej se pogovorimo o začetku težav, morebitni poškodbi, športnih obremenitvah in dejavnostih, ki bolečino povečajo ali zmanjšajo. Pri tekačih so pomembne tudi nedavne spremembe razdalje, hitrosti, pogostosti treningov, podlage in teka po klancih.
Pri pregledu lahko ocenimo:
- aktivno in pasivno gibljivost kolena,
- mesto ter občutljivost bolečine,
- prisotnost otekline,
- mišično moč in vzdržljivost spodnjih udov,
- stabilnost kolenskega sklepa,
- ravnotežje in nadzor obremenjevanja noge,
- počep in enonožni počep,
- hojo po stopnicah,
- tek, skoke ali spremembe smeri, kadar je to primerno,
- gibljivost in funkcijo kolka ter gležnja,
- po potrebi meniskus, vezi, kite in druge strukture.
Pri tekaških težavah lahko ocenimo tudi odziv simptomov na spremembo hitrosti, dolžine koraka, frekvence korakov ali drugih značilnosti teka. Spremembe tehnike uvedemo le, kadar zmanjšajo težave ali izboljšajo prenašanje obremenitve.
Ali je potrebna slikovna diagnostika?
Pri postopno nastali bolečini na zunanji strani kolena slikovna diagnostika običajno ni potrebna za začetek fizioterapevtske obravnave.
Rentgensko slikanje ali magnetna resonanca so lahko smiselni po večji poškodbi, pri izraziti oteklini ali nestabilnosti, dolgotrajni izgubi gibljivosti oziroma kadar bi rezultat vplival na nadaljnje zdravljenje.
Slikovni izvid je treba vedno razložiti skupaj s simptomi in kliničnim pregledom, saj so spremembe meniskusa, hrustanca in drugih struktur lahko prisotne tudi brez bolečin.
Kako lahko fizioterapija pomaga?
Fizioterapevtska obravnava je prilagojena izvoru težav, trenutni telesni zmogljivosti in dejavnostim, h katerim se želi posameznik vrniti.
Obravnava lahko vključuje:
- manualno terapijo za kratkotrajno zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti, kadar je glede na pregled smiselna,
- individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
- vadbo mišic kolena, kolka in meč glede na ugotovitve pregleda,
- prilagoditev tekaške ali druge športne obremenitve,
- po potrebi postopno prilagoditev tekaške tehnike,
- vadbo ravnotežja in stabilnosti spodnjega uda,
- postopno vračanje k teku, kolesarjenju ali drugim dejavnostim,
- postopno povečevanje obremenitve, da se telo varno prilagodi vsakodnevnim dejavnostim, delu ali športu,
- svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešnemu okrevanju,
- po potrebi tudi druge fizioterapevtske postopke, kadar glede na fizioterapevtski pregled ocenimo, da lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev rehabilitacije.
Pri sindromu iliotibialnega trakta je pogosto treba začasno prilagoditi količino teka, ne pa nujno popolnoma prenehati z vsemi dejavnostmi. Ohranimo lahko obremenitve, ki jih koleno dobro prenaša, nato pa tek postopno ponovno stopnjujemo.
Ali lahko med rehabilitacijo še naprej tečem?
Tek je v nekaterih primerih mogoče ohraniti v prilagojenem obsegu. Začasno lahko zmanjšamo razdaljo, hitrost ali pogostost teka, izpustimo tek navzdol oziroma izberemo podlago, ki jo koleno bolje prenaša.
Pomembno je spremljati:
- kdaj med tekom se pojavi bolečina,
- ali se bolečina z nadaljevanjem povečuje,
- kako hitro se po teku umiri,
- kakšen je odziv kolena naslednji dan.
Ko je prilagojena količina teka dobro prenosljiva, jo postopoma povečujemo. Če je bolečina prisotna že med hojo ali se pri teku hitro stopnjuje, je običajno smiselna večja začasna prilagoditev.
