Kakšni so simptomi poškodbe?

Po poškodbi sprednje križne vezi se lahko pojavijo:

• občutek ali zvok poka v kolenu,
• hitro nastalo otekanje,
• bolečina in zmanjšana gibljivost,
• težave pri obremenjevanju noge,
• zmanjšana aktivacija in moč sprednjih stegenskih mišic,
• občutek nestabilnosti ali uhajanja kolena,
• težave pri zasukih, spremembah smeri in doskokih.

Simptomi se med posamezniki razlikujejo. Nekateri imajo izrazito otekanje in nestabilnost, drugi pa po umiritvi začetnih težav pri hoji in vsakodnevnih dejavnostih ne občutijo večjih omejitev.

Občutek nestabilnosti ni nujno posledica samo poškodovane vezi. Nanj lahko vplivajo tudi zmanjšana mišična moč, otekanje, bolečina, slabši nadzor gibanja, strah pred ponovno poškodbo in pridružene poškodbe drugih struktur.

Katere poškodbe se lahko pojavijo hkrati?

Poškodba sprednje križne vezi se lahko pojavi samostojno, lahko pa so hkrati poškodovani tudi:

• notranji ali zunanji meniskus,
• sklepni hrustanec,
• notranja ali zunanja stranska vez,
• zadnja križna vez,
• kost pod sklepnim hrustancem.

Pridružene poškodbe pomembno vplivajo na izbiro zdravljenja in potek rehabilitacije.

Kako poteka pregled?

Pregled se začne s pogovorom o nastanku poškodbe, položaju kolena ob dogodku, hitrosti nastanka otekline, občutku nestabilnosti in dejavnostih, pri katerih se težave pojavljajo.

Fizioterapevtski pregled lahko vključuje oceno:

• otekanja kolena,
• obsega iztega in upogiba,
• sposobnosti aktivacije sprednjih stegenskih mišic,
• moči mišic stegna, kolka in meč,
• hoje, počepa in obremenjevanja noge,
• ravnotežja in nadzora gibanja,
• stabilnosti kolena,
• pripravljenosti na tek, doskoke in spremembe smeri v poznejših fazah.

Za oceno sprednje križne vezi se lahko uporabijo Lachmanov test, sprednji predalčni test in pivot-shift test. Noben posamezen test pa ne sme biti edina podlaga za odločitev o zdravljenju.

V akutnem obdobju lahko bolečina, oteklina in mišična napetost otežijo pregled, zato je včasih smiselna ponovna ocena po umiritvi začetne razdraženosti kolena.

Ali je potrebna magnetna resonanca?

Magnetna resonanca lahko pomaga potrditi poškodbo sprednje križne vezi ter oceniti stanje meniskusov, hrustanca, drugih vezi in kosti.

Izvid je vedno treba povezati s kliničnim pregledom in funkcionalnimi težavami. Magnetna resonanca pokaže stanje strukture, ne more pa sama določiti, kako stabilno in zmogljivo bo koleno pri vsakodnevnih ali športnih obremenitvah.

Delna in popolna poškodba sprednje križne vezi

Pri delni poškodbi je prizadet samo del vlaken vezi, pri popolni poškodbi pa je kontinuiteta vezi izraziteje prekinjena.

Vendar izraza delna in popolna poškodba sama po sebi ne povesta, kako stabilno bo koleno. Nekatera kolena so lahko po delni poškodbi funkcionalno nestabilna, medtem ko lahko nekateri posamezniki tudi po popolni poškodbi z ustrezno rehabilitacijo ponovno dosežejo dobro funkcionalno stabilnost.

Pri načrtovanju zdravljenja zato upoštevamo:

• simptome in epizode uhajanja kolena,
• pridružene poškodbe,
• vrsto vsakodnevnih in športnih obremenitev,
• mišično moč in nadzor gibanja,
• odziv na rehabilitacijo,
• cilje in želje posameznika.

Neoperativno zdravljenje ali rekonstrukcija vezi?

Neoperativna obravnava vključuje strukturirano in postopno stopnjevano rehabilitacijo. Primerna je lahko za posameznike, ki ponovno dosežejo dobro funkcionalno stabilnost ter nimajo ponavljajočih se epizod uhajanja kolena.

Pogosteje jo izberemo pri osebah, katerih dejavnosti vključujejo predvsem hojo, kolesarjenje, plavanje, vadbo za moč, tek po ravni podlagi in druge dejavnosti brez številnih nenadzorovanih zasukov.

Rekonstrukcija sprednje križne vezi je lahko primernejša, kadar:

• se kljub kakovostni rehabilitaciji pojavlja funkcionalna nestabilnost,
• koleno večkrat nepričakovano uide,
• se želi posameznik vrniti v zahtevne športe s hitrimi spremembami smeri,
• so prisotne pridružene poškodbe, ki vplivajo na odločitev,
• zahteve dela ali športni cilji zahtevajo visoko rotacijsko stabilnost kolena.

Tudi operacija ne nadomesti rehabilitacije. Rekonstrukcija izboljša mehansko stabilnost, vendar je za ponovno vzpostavitev moči, gibljivosti, nadzora gibanja in športne zmogljivosti potrebna dolgotrajna aktivna rehabilitacija.

Kaj je začetna rehabilitacija z možnostjo poznejše operacije?

Ena izmed možnosti je, da se zdravljenje začne s strukturirano rehabilitacijo, nato pa se glede na odziv kolena ponovno oceni potreba po rekonstrukciji.

Takšen pristop ne pomeni čakanja brez ukrepanja. V tem obdobju se zmanjšuje otekanje, ponovno vzpostavlja gibljivost, izboljšujeta mišična moč in nadzor gibanja ter postopoma preverja funkcionalna stabilnost kolena.

Če posameznik doseže svoje cilje brez epizod nestabilnosti, operacija morda ni potrebna. Če kljub kakovostni rehabilitaciji ostajajo težave ali koleno pri želenih dejavnostih uhaja, je mogoče rekonstrukcijo opraviti pozneje.

Ta pristop ni enako primeren za vse, zlasti kadar so prisotne pridružene poškodbe, ki zahtevajo drugačno ali hitrejšo ortopedsko obravnavo.

Zakaj je pomembna predoperativna rehabilitacija?

Kadar je rekonstrukcija načrtovana, je pred operacijo smiselno izboljšati stanje kolena.

Cilji predoperativne rehabilitacije so:

• zmanjšanje bolečine in otekanja,
• ponovna vzpostavitev popolnega iztega,
• izboljšanje upogiba kolena,
• izboljšanje aktivacije in moči sprednjih stegenskih mišic,
• normalizacija hoje,
• priprava posameznika na potek pooperativne rehabilitacije.

Boljša mišična funkcija in gibljivost pred operacijo lahko olajšata zgodnje obdobje po posegu. Obseg rehabilitacije je odvisen od stanja kolena, pridruženih poškodb in načrtovanega termina operacije.

Kako poteka rehabilitacija po rekonstrukciji?

Rehabilitacija po rekonstrukciji poteka postopoma. Napredovanje ne temelji samo na številu tednov po operaciji, temveč tudi na odzivu kolena in doseženih kriterijih.

V zgodnjem obdobju so glavni cilji:

• obvladovanje otekanja in bolečine,
• postopno obremenjevanje noge skladno z navodili operaterja,
• vzpostavitev popolnega iztega,
• postopno izboljševanje upogiba,
• ponovna aktivacija sprednjih stegenskih mišic,
• izboljšanje hoje.

V nadaljevanju se povečuje mišična moč celotnega spodnjega uda. Program vključuje vaje v odprti in zaprti kinetični verigi, saj sta lahko ob ustreznem odmerjanju koristni obe obliki vadbe.

Poznejše faze vključujejo zahtevnejše vaje za moč, ravnotežje, tek, poskoke, doskoke, spremembe smeri in športno specifične obremenitve. Napredovanje je odvisno tudi od vrste presadka in morebitnih dodatnih posegov, na primer šivanja meniskusa.

Kako lahko fizioterapija pomaga?

Fizioterapija je pomemben del neoperativnega zdravljenja, priprave na operacijo in rehabilitacije po rekonstrukciji. Program je prilagojen stanju kolena, trenutni zmogljivosti in ciljem posameznika.

Obravnava lahko vključuje:

• manualno terapijo kot dopolnitev aktivni rehabilitaciji za izboljšanje gibljivosti sklepa in zmanjšanje simptomov,
• individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
• vaje za ravnotežje, koordinacijo, doskoke in spremembe smeri,
• postopno povečevanje obremenitve, da se koleno varno prilagodi vsakodnevnim dejavnostim, delu, teku ali športu,
• svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje poškodbe pomembno prispeva k uspešni rehabilitaciji,
• po potrebi tudi druge fizioterapevtske postopke, kadar glede na fizioterapevtski pregled ocenimo, da lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev rehabilitacije.

Cilj ni samo doseči podobne rezultate poškodovane in nepoškodovane noge, temveč obnoviti zadostno absolutno moč in zmogljivost obeh nog glede na zahteve izbrane dejavnosti.

Kdaj se je mogoče vrniti v šport?

Vrnitev v šport je proces in ne enkraten dogodek. Najprej se posameznik vrne k prilagojenemu treningu, nato k športno specifičnim vajam, nekontaktnemu treningu, polnemu treningu in šele nato k tekmovanju.

Pri odločitvi ocenimo:

• bolečino, otekanje in gibljivost,
• moč sprednjih in zadnjih stegenskih mišic,
• absolutno moč obeh spodnjih udov,
• rezultate več različnih funkcionalnih testov,
• kakovost doskokov in sprememb smeri,
• sposobnost ponavljanja obremenitev ob utrujenosti,
• športno specifično pripravljenost,
• psihološko pripravljenost in zaupanje v koleno.

En sam test ali visok odstotek simetrije med nogama ne more potrditi varne pripravljenosti. Tudi nepoškodovana noga lahko med rehabilitacijo izgubi moč, zato dobra simetrija še ne pomeni nujno zadostne zmogljivosti.

Pri mladih športnikih je bila vrnitev v zahtevne športe pred devetimi meseci po rekonstrukciji povezana z večjim tveganjem za novo poškodbo ACL. Čas je zato pomemben, vendar mora biti vedno povezan z doseženimi funkcionalnimi kriteriji in postopno športno pripravo. Prospektivna raziskava mladih športnikov

Ali se lahko sprednja križna vez zaceli?

Dolgo je prevladovalo prepričanje, da se popolnoma pretrgana sprednja križna vez ne more zaceliti. Novejše raziskave so pokazale, da se lahko pri delu neoperativno obravnavanih poškodb na magnetni resonanci ponovno vzpostavi kontinuiteta vlaken.

To pa ne pomeni, da se lahko vsaka poškodba spontano zaceli ali da bo obnovljena vez enaka nepoškodovani. Videz neprekinjene vezi na magnetni resonanci prav tako ne zagotavlja normalne mehanske stabilnosti, funkcije ali dobrega dolgoročnega rezultata.

Sekundarna analiza raziskave KANON je pri dveh letih pokazala znake kontinuitete ACL pri 30 % udeležencev, ki so bili razporejeni v začetno rehabilitacijo. Med tistimi, ki so ostali samo pri rehabilitaciji, je bila kontinuiteta vidna pri 53 %. Analiza raziskave KANON

Najnovejše 11-letno spremljanje iste raziskave pa je pokazalo, da kontinuiteta vezi na magnetni resonanci pri petih letih ni napovedovala boljših dolgoročnih rezultatov. Zaradi majhnega števila udeležencev so te ugotovitve še negotove. Zato o uspehu zdravljenja ne presojamo samo po videzu vezi, temveč predvsem po stabilnosti, simptomih, zmogljivosti in ciljih posameznika. Enajstletno spremljanje KANON

Najpogostejša vprašanja