Bolečina v dimljah je izraz za bolečino na prehodu med spodnjim delom trebuha, medenico in notranjo stranjo stegna. Pojavi se lahko postopoma zaradi ponavljajočih se obremenitev ali nenadoma med hitrim gibanjem, spremembo smeri, udarcem žoge, zdrsom oziroma drugo poškodbo.
Pogosta je pri športih, ki vključujejo tek, hitre spremembe smeri, pospeševanje, brcanje in velike gibe v kolku, vendar se lahko pojavi tudi pri manj telesno aktivnih ljudeh. Težave lahko vplivajo na hojo, tek, stopanje po stopnicah, vstajanje, obračanje v postelji in druge vsakodnevne dejavnosti.
Dimlje so anatomsko kompleksno področje, v katerem se stikajo mišice in tetive kolka, trebušna stena, sramna zrast ter strukture kolčnega sklepa. Bolečina je lahko povezana tudi z dimeljskim predelom ali drugimi zdravstvenimi stanji, zato izraz »bolečina v dimljah« sam po sebi še ni diagnoza.
Kako se lahko kaže bolečina v dimljah?
Bolečina v dimljah se lahko pojavlja na različnih mestih in pri različnih obremenitvah. Pri nekaterih je dobro omejena na manjše območje, pri drugih pa se širi proti notranji strani stegna, spodnjemu delu trebuha, sramni zrasti ali sprednjemu delu kolka.
Najpogosteje se lahko pojavi:
- pri teku, pospeševanju ali hitri spremembi smeri,
- pri brcanju žoge ali drugih sunkovitih gibih noge,
- pri odmiku ali primiku noge,
- pri dvigovanju noge oziroma upogibu kolka,
- pri počepanju ali globljih gibih v kolku,
- pri hoji in vzpenjanju po stopnicah,
- pri vstajanju, obračanju v postelji ali izstopanju iz avtomobila,
- med ali po športni oziroma drugi telesni dejavnosti.
Poleg bolečine se lahko pojavijo občutek zategovanja, zmanjšana moč pri določenih gibih, občutljivost na dotik in zmanjšana sposobnost izvajanja hitrih ali eksplozivnih gibov.
Nekatere težave se pojavijo nenadoma med posameznim gibom, druge pa se razvijajo postopoma in so sprva prisotne šele po večjih obremenitvah. Sčasoma se lahko začnejo pojavljati že med ogrevanjem, vsakodnevnimi dejavnostmi ali v mirovanju.
Mesto bolečine in gib, ki jo izzove, sta pomembna podatka, vendar sama ne zadostujeta za zanesljivo določitev njenega izvora. Različne oblike bolečine v dimljah se lahko med seboj prekrivajo.
Najpogostejši vzroki in dejavniki
Bolečina v dimljah nima vedno enega samega vzroka. Zaradi številnih struktur na tem področju se lahko različne težave kažejo zelo podobno, pri nekaterih pa je hkrati prisotnih več dejavnikov.
Glede na mesto bolečine in ugotovitve kliničnega pregleda lahko govorimo o:
- bolečini, povezani z adduktorji oziroma mišicami na notranji strani stegna,
- bolečini, povezani z iliopsoasom oziroma upogibalkami kolka,
- bolečini, povezani z dimeljskim predelom,
- bolečini, povezani s kolčnim sklepom.
S kolčnim sklepom povezana bolečina v dimljah se lahko pojavi pri artrozi kolka, femoroacetabularnem utesnitvenem sindromu, poškodbi labruma in drugih stanjih. Prisotnost sprememb na slikovni diagnostiki pa sama po sebi še ne pomeni, da so te tudi vzrok simptomov.
Na nastanek ali vztrajanje mišično-skeletnih težav lahko vplivajo:
- nenadno povečanje količine ali intenzivnosti treninga,
- hitre spremembe smeri, pospeševanje in brcanje,
- zmanjšana moč ali obremenitvena sposobnost mišic dimelj in kolka,
- nezadostno okrevanje med obremenitvami,
- predhodna poškodba dimelj ali kolka,
- ponavljajoče se športne ali delovne obremenitve,
- daljše obdobje zmanjšane telesne aktivnosti,
- značilnosti kolčnega sklepa in gibljivosti.
Bolečina v dimljah ni vedno mišično-skeletnega izvora. Povezana je lahko tudi z dimeljsko kilo ter urološkimi, ginekološkimi, prebavnimi in drugimi zdravstvenimi stanji. Če ugotovitve niso skladne z običajno mišično-skeletno težavo, je potrebna dodatna zdravniška ocena.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
Fizioterapevtski pregled se začne s pogovorom o nastanku in poteku težav. Zanima nas, ali se je bolečina pojavila nenadoma ali postopoma, pri katerih gibih in dejavnostih se poveča, kaj jo zmanjša ter kako vpliva na hojo, delo in šport.
Pomembni so tudi podatki o spremembah količine ali intenzivnosti treninga, predhodnih poškodbah dimelj in kolka, operacijah ter morebitnih drugih zdravstvenih težavah.
Pri kliničnem pregledu glede na simptome ocenimo:
- gibljivost kolčnega sklepa,
- mišično moč in vzdržljivost mišic kolka in dimelj,
- odziv na obremenitev adduktorjev in upogibalk kolka,
- občutljivost področja dimelj in sramne zrasti,
- kakovost in nadzor gibanja,
- hojo, počep, enonožno obremenitev in druge funkcionalne naloge,
- športne gibe, kot so tek, sprememba smeri ali brcanje, kadar je to primerno.
Izvedemo lahko tudi izbrane klinične teste za razlikovanje med bolečino, povezano z adduktorji, iliopsoasom, dimeljskim predelom, sramno zrastjo ali kolčnim sklepom. Posamezen test običajno ne zadostuje za zanesljivo opredelitev težave, zato rezultate razlagamo skupaj s pogovorom in drugimi ugotovitvami.
Ker je bolečina v dimljah lahko povezana tudi z drugimi zdravstvenimi stanji, je pomemben del pregleda prepoznavanje znakov, ki niso značilni za običajno mišično-skeletno težavo. V takem primeru svetujemo dodatno zdravniško oceno.
Cilj pregleda je ugotoviti, katere obremenitve in funkcionalne omejitve so povezane s težavami, ter na tej podlagi pripraviti individualno prilagojen načrt rehabilitacije.
Kako lahko fizioterapija pomaga pri bolečini v dimljah?
Fizioterapevtska obravnava je odvisna od izvora bolečine, trajanja težav, trenutne zmogljivosti in dejavnosti, h katerim se posameznik želi vrniti. Ker se lahko različne oblike bolečine v dimljah med seboj prekrivajo, enak program ni primeren za vse.
Cilji rehabilitacije so zmanjšanje bolečine, izboljšanje zmogljivosti mišic dimelj in kolka ter postopno vračanje k vsakodnevnim, delovnim in športnim obremenitvam.
Obravnava lahko vključuje:
- manualno terapijo za izboljšanje gibljivosti kolka in zmanjšanje bolečine,
- individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje moči in vzdržljivosti adduktorjev, mišic kolka in trupa,
- postopno obremenjevanje mišic in tetiv, povezanih s težavami,
- vaje za izboljšanje nadzora gibanja med počepom, enonožno obremenitvijo in drugimi funkcionalnimi nalogami,
- postopno uvajanje teka, pospeševanja, sprememb smeri in brcanja, kadar je cilj vrnitev k športu,
- prilagoditev količine in intenzivnosti treninga ali drugih dejavnosti,
- svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešni rehabilitaciji,
- po potrebi tudi uporabo drugih fizioterapevtskih postopkov kot dopolnitev aktivni rehabilitaciji.
Popolno mirovanje navadno ni potrebno. Dejavnosti, ki izraziteje povečujejo simptome, začasno prilagodimo, hkrati pa ohranjamo obremenitve, ki jih posameznik dobro prenaša. Zahtevnost nato postopoma povečujemo glede na odziv med vadbo in po njej.
Pri vrnitvi k športu ni pomembno le, da bolečina izzveni. Potrebno je ponovno razviti zadostno mišično moč, sposobnost hitrega ustvarjanja sile ter toleranco na tek, spremembe smeri in druge specifične športne obremenitve.
