Kaj je bruksizem?
Bruksizem pomeni stiskanje ali škrtanje z zobmi, ki se lahko pojavlja podnevi ali med spanjem. Nekateri ljudje se tega vedenja zavedajo, drugi pa zanj izvedo šele, ko jih nanj opozori partner, zobozdravnik ali fizioterapevt.
Sodobne smernice bruksizma ne obravnavajo kot bolezen, temveč kot vedenje, ki je pri nekaterih ljudeh povsem neškodljivo, pri drugih pa lahko prispeva k preobremenitvi žvečnih mišic, čeljustnega sklepa ali zob.
Dnevni in nočni bruksizem
Poznamo dve obliki bruksizma.
Dnevni bruksizem
Dnevni bruksizem pomeni nezavedno ali ponavljajoče se stiskanje zob oziroma napenjanje žvečnih mišic med budnostjo. Pogosto se pojavlja med delom, učenjem, vožnjo ali drugimi dejavnostmi, ki zahtevajo dolgotrajno koncentracijo.
Veliko ljudi se tega vedenja sploh ne zaveda, dokler jih nanj ne opozori zdravstveni strokovnjak ali ga ne začnejo sami opažati.
Nočni bruksizem
Nočni bruksizem se pojavlja med spanjem in je povezan z aktivnostjo žvečnih mišic v določenih fazah spanja. Lahko vključuje stiskanje zob, ritmično škrtanje ali kombinacijo obojega.
Večina ljudi med spanjem občasno aktivira žvečne mišice, zato sama prisotnost nočnega bruksizma še ne pomeni, da je potrebno zdravljenje.
Kaj povzroča bruksizem?
Na nastanek bruksizma vpliva več dejavnikov, vzrok pa običajno ni le eden.
Med dejavniki, ki lahko prispevajo k njegovemu pojavu, so:
- povečana aktivnost živčnega sistema med spanjem,
- psihološki dejavniki, kot so stres ali čustvene obremenitve,
- nekatere motnje spanja,
- uživanje kofeina, alkohola ali nikotina,
- določena zdravila,
- posameznikove navade.
Današnje raziskave kažejo, da položaj ugriza pri večini ljudi ni glavni vzrok za nastanek bruksizma.
Bruksizem sam po sebi ni vedno razlog za zdravljenje. Obravnava je priporočljiva predvsem takrat, ko povzroča bolečino, jutranjo utrujenost žvečnih mišic, omejuje delovanje čeljusti ali prispeva k obrabi zob.
Kakšni so simptomi?
Bruksizem lahko spremljajo:
- bolečina ali utrujenost žvečnih mišic,
- jutranja napetost v čeljusti,
- bolečina v sencah,
- občutek utrujenosti obraza,
- glavobol,
- bolečina v čeljustnem sklepu,
- pokanje v čeljusti,
- omejeno odpiranje ust,
- obraba zob.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
Fizioterapevtski pregled vključuje pogovor o težavah ter oceno delovanja čeljustnega sklepa, žvečnih mišic in vratne hrbtenice.
Pregled običajno zajema:
- oceno gibanja čeljusti,
- merjenje odpiranja ust,
- pregled žvečnih mišic,
- oceno občutljivosti mišic,
- pregled vratne hrbtenice,
- pogovor o dnevnih navadah in morebitnem stiskanju zob.
Cilj pregleda je ugotoviti, ali so težave povezane z bruksizmom ali pa imajo drugačen vzrok.
🧠 Ali ste vedeli?
Mednarodno soglasje strokovnjakov s področja bruksizma poudarja, da bruksizem sam po sebi ni bolezen, temveč vedenje, ki se lahko pojavlja podnevi ali med spanjem. Pri številnih ljudeh ne povzroča nobenih težav, zato zdravljenje ni vedno potrebno. Obravnava je priporočljiva predvsem takrat, ko bruksizem spremljajo bolečina ali druge funkcionalne težave.
Kako fizioterapija pomaga pri bruksizmu?
Fizioterapija je usmerjena predvsem v zmanjšanje bolečine, izboljšanje delovanja čeljustnega sklepa in zmanjšanje preobremenitve žvečnih mišic.
Obravnava lahko vključuje:
- manualno terapijo žvečnih mišic,
- manualno terapijo čeljustnega sklepa,
- obravnavo vratne hrbtenice,
- vaje za izboljšanje gibljivosti in koordinacije čeljusti,
- učenje sproščanja žvečnih mišic,
- ozaveščanje o dnevnem stiskanju zob,
- svetovanje glede vsakodnevnih navad.
Če je potrebno, fizioterapevt sodeluje tudi z zobozdravnikom ali specialistom za motnje čeljustnega sklepa.
