Kaj je trohanterni bolečinski sindrom?
Trohanterni bolečinski sindrom je skupno poimenovanje za bolečino in občutljivost na zunanji strani kolka v predelu velikega trohantra – kostne izbokline na zgornjem zunanjem delu stegnenice.
Izraz ne opisuje samo ene poškodovane strukture. Težave so lahko povezane z glutealnimi tetivami, burzami in drugimi tkivi ob velikem trohantru.
Glutealna tendinopatija je eden najpogostejših vzrokov trohanterne bolečine, vendar izraza nista popolnoma enaka. Trohanterni bolečinski sindrom je širša klinična oznaka, medtem ko glutealna tendinopatija natančneje opisuje težave tetiv gluteus medius ali gluteus minimus.
🧠 Ali ste vedeli?
Trohanterni bolečinski sindrom se je v preteklosti pogosto imenoval trohanterni burzitis. Danes se uporablja širši izraz, ker burza ni vedno glavni vir bolečine, pogosto pa so vključene glutealne tetive ali več okoliških tkiv hkrati.
Kako se lahko kaže trohanterni bolečinski sindrom?
Najpogostejši simptom je bolečina na zunanji strani kolka v predelu velikega trohantra. Bolečina je lahko omejena na manjše območje ali se širi po zunanji strani stegna, včasih tudi proti zadnjici.
Simptomi se lahko pojavijo:
- pri ležanju na boleči strani,
- pri ležanju na nasprotnem boku, če zgornja noga ni podprta,
- med daljšo hojo ali po njej,
- pri teku,
- pri vzpenjanju po stopnicah ali hoji navkreber,
- pri enonožni obremenitvi,
- pri vstajanju s stola,
- po daljšem sedenju,
- pri prekrižanju nog,
- ob neposrednem pritisku na zunanjo stran kolka.
Poleg bolečine je področje pogosto občutljivo na dotik. Pojavita se lahko tudi zmanjšana sposobnost daljše hoje in težava pri ohranjanju enonožnega položaja. Simptomi lahko pomembno vplivajo na spanje in vsakodnevno telesno dejavnost.
Jakost bolečine se lahko spreminja glede na količino obremenitev, položaje kolka, okrevanje in trenutno občutljivost področja. Sama intenzivnost simptomov ne pove, ali je vključena burza, glutealna tetiva ali več tkiv hkrati.
Zakaj nastane trohanterni bolečinski sindrom?
Trohanterni bolečinski sindrom navadno ne nastane zaradi enega samega vzroka. Pogosto je povezan s spremembo obremenitev glutealnih tetiv in drugih tkiv na zunanji strani kolka ter z njihovo trenutno sposobnostjo prilagajanja tem obremenitvam.
Na nastanek ali vztrajanje težav lahko vplivajo:
- nenadno povečanje količine hoje, teka ali druge telesne dejavnosti,
- pogosta hoja po klancih ali stopnicah,
- ponavljajoče se enonožne obremenitve,
- daljše ležanje na boleči strani,
- položaji, pri katerih je noga dalj časa pomaknjena čez sredino telesa,
- zmanjšana moč in vzdržljivost mišic kolka,
- daljše obdobje zmanjšane telesne aktivnosti,
- neposreden udarec ali padec na zunanjo stran kolka,
- predhodna poškodba ali operacija spodnjega uda,
- sprememba načina hoje zaradi drugih bolečin ali poškodb.
Pri nekaterih so bolj vključene glutealne tetive, pri drugih burza ali druga tkiva ob velikem trohantru. Prisotnost sprememb na ultrazvoku ali magnetni resonanci ni vedno sorazmerna z jakostjo bolečine, saj so lahko podobne ugotovitve prisotne tudi pri ljudeh brez simptomov.
Podobno bolečino lahko povzročajo tudi kolčni sklep, ledvena hrbtenica in druga bližnja področja. Zato je za načrtovanje rehabilitacije pomembna celotna klinična slika, ne samo mesto bolečine.
💡 Mit: bolečo zunanjo stran kolka je treba močno raztezati in valjčkati
Intenzivno raztezanje, pritisk z valjčkom ali močna masaža neposredno čez boleče področje niso nujno koristni. Pri občutljivih glutealnih tetivah in burzah lahko neposreden pritisk ali položaji z večjim primikom kolka simptome celo povečajo. Takšni postopki niso univerzalna rešitev, zato jih prilagodimo odzivu posameznika, glavni poudarek rehabilitacije pa je na postopnem obremenjevanju.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
Fizioterapevtski pregled se začne s pogovorom o nastanku in poteku težav. Zanima nas, kje se bolečina pojavlja, katere dejavnosti in položaji jo povečajo ali zmanjšajo, kako vpliva na hojo in spanje ter ali se je pred pojavom simptomov spremenila količina telesnih obremenitev.
Pomembni so tudi podatki o predhodnih poškodbah ali operacijah, drugih težavah v spodnjem udu ter morebitnih simptomih iz ledvene hrbtenice.
Pri kliničnem pregledu glede na težave ocenimo:
- gibljivost kolčnega sklepa,
- mišično moč in vzdržljivost mišic kolka,
- sposobnost enonožne obremenitve,
- kakovost in nadzor gibanja,
- hojo, počep in stopanje na stopnico,
- občutljivost področja velikega trohantra,
- odziv simptomov na različne položaje in obremenitve.
Pri sumu na trohanterni bolečinski sindrom lahko uporabimo kombinacijo palpacije področja velikega trohantra in testov, ki obremenijo mišice odmikalke kolka. Kombinacija ugotovitev je uporabnejša kot posamezen test, vendar tudi z njo ni vedno mogoče natančno določiti, ali je bolj vključena tetiva, burza ali drugo tkivo.
Po potrebi ocenimo še ledveno hrbtenico, kolčni sklep in delovanje živčnega sistema, saj lahko druga stanja povzročajo podobno bolečino na zunanji strani kolka.
Slikovna diagnostika običajno ni potrebna za začetek fizioterapevtske obravnave. Uporabimo jo lahko, kadar diagnoza ostaja nejasna, kadar obstaja sum na večjo poškodbo tetive ali kadar bi izvid vplival na nadaljnje zdravljenje.
Kako lahko fizioterapija pomaga pri trohanternem bolečinskem sindromu?
Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v zmanjšanje bolečine, izboljšanje mišične zmogljivosti in postopno povečanje obremenitvene sposobnosti glutealnih tetiv ter drugih tkiv na zunanji strani kolka.
Načrt rehabilitacije prilagodimo trajanju in občutljivosti težav, ugotovitvam pregleda, trenutni zmogljivosti ter dejavnostim, h katerim se posameznik želi vrniti.
Obravnava lahko vključuje:
- manualno terapijo za izboljšanje gibljivosti kolka in zmanjšanje bolečine,
- individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
- postopno obremenjevanje glutealnih mišic in tetiv,
- vaje za izboljšanje zmogljivosti pri hoji, stopnicah in enonožni obremenitvi,
- prilagoditev položajev pri spanju, sedenju in drugih vsakodnevnih dejavnostih,
- začasno zmanjšanje neposrednega pritiska na bolečo zunanjo stran kolka,
- postopno povečevanje hoje, teka in drugih telesnih obremenitev,
- svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešni rehabilitaciji,
- po potrebi tudi uporabo drugih fizioterapevtskih postopkov kot dopolnitev aktivni rehabilitaciji.
V bolj občutljivem obdobju je lahko smiselno začasno prilagoditi ležanje na boku, prekrižanje nog in druge položaje, ki izraziteje povečujejo simptome. To ne pomeni, da so ti položaji trajno škodljivi.
Obremenitve nato postopoma povečujemo glede na odziv med dejavnostjo in po njej. Cilj rehabilitacije ni le zmanjšanje bolečine, temveč tudi izboljšanje sposobnosti za hojo, delo, spanje in športne aktivnosti.
📚 Raziskave kažejo
Najkakovostnejši dokazi znotraj trohanternega bolečinskega sindroma se nanašajo na glutealno tendinopatijo. V randomizirani raziskavi je program izobraževanja o prilagajanju obremenitev in individualne vadbe prinesel boljše splošno izboljšanje kot kortikosteroidna injekcija ali pristop brez aktivne obravnave. Ker trohanterni bolečinski sindrom vključuje različna stanja, rezultatov ne moremo samodejno prenesti na vse oblike bolečine na zunanji strani kolka.
