Kaj je artroza kolka?
Artroza kolka je stanje, pri katerem se postopoma spreminjajo različna tkiva kolčnega sklepa. Spremembe lahko vključujejo sklepni hrustanec, kost pod hrustancem, sklepno ovojnico, vezi, mišice in druga obsklepna tkiva. Zato artroza ni zgolj »obraba hrustanca«, temveč stanje celotnega sklepa.
Pri nekaterih povzroča bolečino, togost, zmanjšano gibljivost in težave pri vsakodnevnih dejavnostih, pri drugih pa so spremembe na rentgenskem posnetku prisotne brez večjih simptomov. Potek se med posamezniki razlikuje in ni nujno, da se težave ves čas postopoma slabšajo.
Artroza se pogosteje pojavlja s starostjo, vendar ni neizogibna posledica staranja. Na njen razvoj lahko vpliva več dejavnikov, med drugim predhodne poškodbe, značilnosti sklepne anatomije, genetski dejavniki in dolgotrajne obremenitve sklepa.
🧠 Ali ste vedeli?
Obseg artroze na rentgenskem posnetku ni vedno sorazmeren z jakostjo bolečine. Nekateri ljudje imajo izrazite slikovne spremembe in malo težav, drugi pa občutijo večjo bolečino ob razmeroma manjših spremembah. Zato zdravljenje načrtujemo glede na simptome, funkcionalne omejitve in ugotovitve pregleda, ne samo na podlagi slike.
Kako se lahko kaže artroza kolka?
Artroza kolka se lahko pri vsakem kaže nekoliko drugače. Simptomi se lahko razvijajo postopoma, njihova intenzivnost pa se pogosto spreminja glede na količino aktivnosti, počitek, spanje in druge dejavnike.
Najpogosteje se lahko pojavijo:
- bolečina v dimljah ali sprednjem delu kolka,
- širjenje bolečine proti stegnu ali kolenu,
- bolečina v zadnjici ali na zunanji strani kolka,
- občutek togosti po mirovanju ali zjutraj,
- zmanjšana gibljivost kolčnega sklepa,
- težave pri hoji in vzpenjanju po stopnicah,
- težje vstajanje z nižjega stola,
- težave pri obuvanju nogavic in čevljev,
- zmanjšana sposobnost daljše hoje ali telesne dejavnosti,
- sprememba načina hoje zaradi bolečine ali zmanjšane gibljivosti.
Bolečina je lahko sprva prisotna predvsem pri večjih obremenitvah, pozneje pa se lahko pojavlja tudi pri krajših dejavnostih ali v mirovanju. Obdobja izrazitejših težav se lahko izmenjujejo z obdobji, ko so simptomi blažji.
Jakost bolečine ni vedno sorazmerna s stopnjo sprememb na rentgenskem posnetku. Na simptome poleg stanja sklepa vplivajo tudi mišična zmogljivost, količina obremenitev, kakovost spanja, splošno zdravstveno stanje in prepričanja o bolezni.
Zakaj nastane artroza kolka?
Artroza kolka navadno ne nastane zaradi enega samega vzroka. Razvija se zaradi medsebojnega vpliva bioloških, genetskih, anatomskih in mehanskih dejavnikov, ki vplivajo na sposobnost sklepa za prilagajanje obremenitvam.
Na razvoj artroze lahko vplivajo:
- višja starost,
- genetska nagnjenost,
- predhodne poškodbe ali operacije kolka,
- razvojna displazija kolka,
- določene morfološke značilnosti glavice stegnenice ali sklepne ponvice,
- predhodne bolezni kolčnega sklepa,
- dolgotrajne velike ali ponavljajoče se obremenitve,
- višja telesna masa,
- zmanjšana mišična zmogljivost in telesna aktivnost.
Prisotnost posameznega dejavnika še ne pomeni, da se bo artroza nujno razvila ali da bo povzročala bolečino. Tudi morfološke značilnosti kolka so lahko prisotne pri ljudeh brez simptomov.
Na potek težav lahko vpliva razmerje med trenutnimi zahtevami vsakodnevnih dejavnosti in sposobnostjo sklepa ter mišic, da te obremenitve prenašajo. Zato je pri obravnavi pomembno oceniti celotno funkcijo posameznika, ne samo sprememb na rentgenskem posnetku.
💡 Mit: pri artrozi je treba kolk čim manj obremenjevati
Popolno izogibanje obremenitvam sklepa ne zaščiti pred napredovanjem težav in lahko postopoma zmanjša mišično moč, gibljivost ter telesno zmogljivost. Pri artrozi je priporočljivo ohranjati telesno dejavnost in obremenitve prilagoditi trenutnim simptomom. Količino hoje, vadbe in drugih aktivnosti nato povečujemo postopoma.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
Fizioterapevtski pregled se začne s pogovorom o nastanku in poteku težav. Zanima nas, kje se bolečina pojavlja, kako se spreminja čez dan, katere dejavnosti jo povečajo ali zmanjšajo ter kako vpliva na hojo, stopnice, obuvanje, delo, spanje in telesno dejavnost.
Pomembni so tudi podatki o trajanju simptomov, predhodnih poškodbah ali operacijah, drugih zdravstvenih težavah in ciljih posameznika. Če je že opravljeno rentgensko ali drugo slikanje, izvid razlagamo skupaj s simptomi in kliničnimi ugotovitvami.
Pri kliničnem pregledu glede na težave ocenimo:
- aktivno in pasivno gibljivost kolčnega sklepa,
- mišično moč in vzdržljivost,
- kakovost in nadzor gibanja,
- sposobnost vstajanja, počepanja in stopanja na stopnico,
- hojo in sposobnost daljše obremenitve,
- ravnotežje in enonožno obremenitev,
- dejavnosti, ki so za posameznika pomembne in trenutno omejene.
Po potrebi ocenimo tudi ledveno hrbtenico, koleno in delovanje živčnega sistema, saj se lahko simptomi različnih področij prekrivajo.
Za fizioterapevtski pregled rentgensko slikanje ni vedno nujno. Pri značilni klinični sliki lahko težave pogosto ocenimo na podlagi pogovora in pregleda. Kadar simptomi niso značilni, se hitro spreminjajo ali ugotovitve kažejo na drugo stanje, svetujemo dodatno zdravniško oceno.
Cilj pregleda je ugotoviti, katere omejitve in obremenitve so za posameznika najpomembnejše, ter pripraviti načrt za izboljšanje gibljivosti, mišične zmogljivosti in vsakodnevnega delovanja.
Kako lahko fizioterapija pomaga pri artrozi kolka?
Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in mišične zmogljivosti ter ohranjanje sposobnosti za hojo, delo, vsakodnevne dejavnosti in rekreacijo.
Načrt rehabilitacije prilagodimo simptomom, trenutni telesni zmogljivosti, funkcionalnim omejitvam in ciljem posameznika. Stopnja sprememb na rentgenskem posnetku sama po sebi ne določa, katere vaje in obremenitve so primerne.
Obravnava lahko vključuje:
- manualno terapijo za izboljšanje gibljivosti kolčnega sklepa in zmanjšanje bolečine,
- individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
- aerobno vadbo, kot so hoja, kolesarjenje ali vadba v vodi, prilagojeno trenutni zmogljivosti,
- postopno povečevanje obremenitve, da se telo prilagodi vsakodnevnim dejavnostim, delu ali športu,
- prilagoditev dejavnosti v obdobjih izrazitejših simptomov,
- svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešni rehabilitaciji,
- po potrebi tudi uporabo drugih fizioterapevtskih postopkov kot dopolnitev aktivni rehabilitaciji.
Vrsta vadbe ni enaka za vse. Pri nekaterih je pomembnejše izboljšanje gibljivosti, pri drugih mišične moči, ravnotežja ali sposobnosti daljše hoje. Program sproti prilagajamo odzivu na obremenitve in napredku.
Fizioterapija artroze ne more odstraniti oziroma povrniti sklepa v stanje brez strukturnih sprememb. Lahko pa pomembno vpliva na dejavnike, povezane z bolečino, gibljivostjo, mišično zmogljivostjo in vsakodnevnim delovanjem.
💡 Pomembno vedeti
Sklepni hrustanec nima lastne prekrvavitve. Izmenjavo tekočine in hranil v hrustancu podpirata izmenično obremenjevanje in razbremenjevanje sklepa med gibanjem. To ne pomeni, da lahko vadba že nastale spremembe preprosto odpravi, vendar je redno in primerno odmerjeno gibanje pomembno za delovanje sklepa, mišično zmogljivost in ohranjanje vsakodnevne aktivnosti.
