Kaj je pokanje v čeljusti?
Pokanje, preskakovanje ali klikanje v čeljusti je eden najpogostejših simptomov motenj čeljustnega sklepa (temporomandibularnih motenj – TMD). Zvok se lahko pojavi pri odpiranju ali zapiranju ust, med žvečenjem, govorom ali zehanjem.
Pri nekaterih ljudeh je pokanje prisotno več let brez bolečin ali drugih težav, pri drugih pa ga spremljajo bolečina, občutek zatikanja, omejeno odpiranje ust ali težave pri žvečenju.
Samo pokanje še ne pomeni, da je sklep poškodovan. Pomembno je predvsem, ali ga spremljajo bolečina in funkcionalne težave.
Kaj povzroča pokanje v čeljusti?
Pokanje ima lahko več različnih vzrokov, najpogostejši pa so:
- premik sklepnega diska z repozicijo,
- povečana gibljivost čeljustnega sklepa,
- preobremenitev žvečnih mišic,
- spremembe v sklepnem hrustancu ali artroza,
- redkeje poškodba čeljustnega sklepa.
Premik sklepnega diska z repozicijo (with reduction)
V čeljustnem sklepu se med sklepno glavico spodnje čeljusti in senčnico nahaja sklepni disk, ki omogoča gladko drsenje sklepa med odpiranjem in zapiranjem ust.
Pri tej obliki je disk v zaprtem položaju ust pomaknjen nekoliko naprej. Ko odprete usta, se disk ponovno postavi med sklepni površini, pri čemer nastane značilen klik ali pok. Ob zapiranju ust se lahko pojavi še drugi klik, ko disk ponovno zdrsne naprej.
Za to obliko je značilno:
- pokanje pri odpiranju in pogosto tudi pri zapiranju ust,
- običajno normalno odpiranje ust,
- pokanje je pogosto prisotno več mesecev ali let,
- bolečina je lahko prisotna ali pa je sploh ni.
V številnih primerih zdravljenje ni potrebno, če pokanja ne spremljajo bolečina ali funkcionalne omejitve.
Premik sklepnega diska brez repozicije (without reduction)
Pri tej obliki se sklepni disk med odpiranjem ust ne vrne več na svoje mesto.
V nekaterih primerih je pokanje v čeljusti nekaj časa prisotno, nato pa se zmanjša ali povsem preneha. Hkrati se lahko pojavita bolečina in omejeno odpiranje ust. Kadar je gibanje čeljusti izraziteje omejeno zaradi spremenjenega položaja sklepnega diska, takšno stanje imenujemo tudi zaskočena čeljust (ang. closed lock).
Značilni simptomi so:
- nenadna omejitev odpiranja ust,
- bolečina pred ušesom,
- odpiranje ust približno 25–35 mm,
- čeljust pri odpiranju odstopa proti prizadeti strani,
- pokanja običajno ni več.
V večini primerov je prvi način zdravljenja konzervativen in vključuje fizioterapijo ter prilagoditev obremenitev sklepa.
Ali je pokanje v čeljusti nevarno?
V večini primerov ne.
Če pokanje ni povezano z bolečino, omejenim odpiranjem ust ali motnjami pri žvečenju, pogosto ne predstavlja resne zdravstvene težave.
Pozornost pa je potrebna, če se pojavijo:
- vedno močnejša bolečina,
- nenadna omejitev odpiranja ust,
- občutek zaklepanja čeljusti,
- oteklina sklepa,
- težave pri prehranjevanju.
V takšnih primerih je priporočljiv pregled pri fizioterapevtu ali zdravniku, ki se ukvarja z motnjami čeljustnega sklepa.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
V naši ambulanti fizioterapevtski pregled temelji na natančni klinični oceni in individualnem pristopu. Cilj pregleda ni le ugotoviti, kje vas boli, temveč predvsem zakaj je do težav prišlo in kateri dejavniki jih vzdržujejo.
Pregled se začne s temeljitim pogovorom, med katerim se pogovorimo o vaših težavah, poteku bolečine, morebitnih poškodbah, zobozdravstvenih posegih, preteklem zdravljenju ter dejavnikih, ki bolečino poslabšajo ali zmanjšajo. Zanima nas tudi, kako težave vplivajo na vaše vsakodnevne aktivnosti, prehranjevanje, govor in kakovost življenja.
Sledi klinični pregled, pri katerem ocenimo:
- gibljivost čeljusti (odpiranje, zapiranje ter pomike naprej in vstran),
- kakovost gibanja in morebitna odstopanja med odpiranjem ust,
- pojav bolečine med posameznimi gibi,
- občutljivost in napetost žvečnih mišic ter drugih mišic glave in vratu,
- delovanje čeljustnega sklepa,
- gibljivost vratne hrbtenice,
- druge dejavnike, ki lahko prispevajo k nastanku ali vztrajanju težav.
Med pregledom spremljamo, kako se vaše težave odzivajo na posamezne teste in terapevtske postopke. Po potrebi določene gibe ali aktivnosti ponovno preverimo, da ugotovimo, ali se bolečina, gibljivost ali kakovost gibanja spreminjajo. Takšen pristop nam pomaga natančneje določiti izvor težav in izbrati zdravljenje, ki je prilagojeno vašemu stanju.
Po opravljenem pregledu vam bomo razložili ugotovitve, pojasnili možne vzroke težav ter skupaj pripravili individualni načrt zdravljenja z jasnimi cilji rehabilitacije. Če bomo med pregledom ugotovili, da vaše težave niso mišično-skeletnega izvora ali zahtevajo dodatno diagnostiko, vas bomo usmerili k ustreznemu zdravstvenemu strokovnjaku.
Kako fizioterapija pomaga pri pokanju v čeljusti?
Zdravljenje je odvisno od vzroka pokanja in spremljajočih simptomov.
Fizioterapija lahko vključuje:
- izobraževanje o razbremenitvi sklepa,
- manualno terapijo čeljustnega sklepa,
- obravnavo žvečnih mišic,
- mobilizacijo vratne hrbtenice,
- individualne vaje za izboljšanje gibljivosti in mišične koordinacije.
Cilj zdravljenja ni popolnoma odpraviti pokanje. Veliko pomembnejše je zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcije sklepa ter preprečevanje ponavljajočega zaklepanja čeljusti.
