Kaj je bolečina na notranji strani kolena?
Bolečina na notranji strani kolena se pojavlja ob notranjem robu sklepa, nekoliko nad ali pod sklepno špranjo oziroma v predelu notranje strani golenice. Nastane lahko nenadoma ob zasuku, udarcu ali drugi poškodbi, pogosto pa se razvija postopoma.
Na notranji strani kolena se nahajajo notranji meniskus, notranja stranska vez, sklepna ovojnica ter narastišča več mišičnih kit. Bolečina je lahko povezana tudi z artrozo notranjega dela kolenskega sklepa ali pa se v to področje prenaša iz drugih predelov.
Mesto bolečine zato predstavlja le eno od informacij pri ugotavljanju vzroka težav. Pomembni so tudi način nastanka, prisotnost otekline, občutek nestabilnosti, dejavnosti, ki sprožijo simptome, in ugotovitve kliničnega pregleda.
🧠 Ali ste vedeli? Bolečina na notranji strani kolena ni vedno posledica poškodbe meniskusa. Na tem področju se nahaja več struktur, ki lahko povzročajo podobne simptome, zato samo na podlagi mesta bolečine ni mogoče zanesljivo določiti njenega izvora.
Kakšni so simptomi?
Simptomi se razlikujejo glede na način nastanka in stanje, povezano z bolečino. Težave so lahko prisotne samo pri večjih obremenitvah ali pa vplivajo tudi na običajno hojo in druge vsakodnevne dejavnosti.
Pojavijo se lahko:
- bolečina ob notranjem robu kolena,
- bolečina pri hoji, teku ali počepanju,
- težave pri hoji po stopnicah,
- bolečina pri zasukih in spremembah smeri,
- občutljivost na dotik,
- otekanje kolena,
- zmanjšana gibljivost,
- občutek zatikanja ali preskakovanja,
- občutek nestabilnosti,
- bolečina po daljšem sedenju ali ob začetku gibanja,
- težave pri klečanju ali vstajanju iz počepa.
Po poškodbi notranje stranske vezi je bolečina pogosto povezana z neposrednim udarcem v zunanjo stran kolena ali nenadnim odmikom kolena navznoter. Pri spremembah meniskusa se lahko težave pojavijo po zasuku, lahko pa se razvijejo tudi postopoma brez jasne poškodbe.
Kaj lahko povzroča bolečino na notranji strani kolena?
Bolečina na notranji strani kolena je lahko povezana z različnimi strukturami in stanji.
Med pogostejše možnosti spadajo:
- poškodba ali spremembe notranjega meniskusa,
- poškodba notranje stranske vezi,
- artroza notranjega dela kolenskega sklepa,
- težave s tetivami na notranji strani golenice,
- razdraženost burze v predelu pes anserinus,
- preobremenitev mišic primikalk stegna,
- poškodba sklepnega hrustanca ali kosti,
- draženje sklepne ovojnice,
- stanje po poškodbi ali operaciji kolena.
Bolečina se lahko v notranji del kolena prenaša tudi iz kolka, ledvene hrbtenice ali drugih bližnjih struktur. Pri otrocih in mladostnikih v obdobju rasti je treba upoštevati tudi stanja, značilna za razvijajoči se skelet.
Ali je bolečina vedno povezana z meniskusom?
Notranji meniskus je pogosto omenjen kot vzrok bolečine na notranji strani kolena, vendar sprememba meniskusa na magnetni resonanci še ne dokazuje, da simptomi izvirajo prav iz meniskusa.
Akutna poškodba meniskusa se lahko pojavi pri zasuku ob obremenjeni nogi. Takrat so lahko prisotni bolečina, otekanje, težave pri iztegu ali občutek zatikanja.
Degenerativne spremembe meniskusa pa se razvijajo postopoma in so s starostjo vse pogostejše. Pogosto so del običajnih sprememb kolenskega sklepa ter so lahko prisotne tudi pri ljudeh brez bolečin.
Pri presoji pomena slikovnega izvida zato upoštevamo način nastanka težav, simptome, klinični pregled in vpliv težav na vsakodnevne dejavnosti.
💬 Mit: Raztrganina meniskusa na magnetni resonanci vedno zahteva operacijo
Spremembe meniskusa so pogoste tudi pri ljudeh brez bolečin, zlasti po 40. letu. Pri postopno nastalih degenerativnih spremembah je pogosto smiselna najprej konzervativna obravnava s prilagoditvijo obremenitev in terapevtsko vadbo. O zdravljenju ne odločamo samo na podlagi slikovnega izvida, temveč glede na simptome, klinične ugotovitve in funkcionalne omejitve.
Kako poteka fizioterapevtski pregled?
Najprej se pogovorimo o začetku in poteku težav, morebitni poškodbi ter dejavnostih, ki bolečino povečajo ali zmanjšajo. Pomembni so tudi otekanje, občutek nestabilnosti, zatikanje, izguba gibljivosti in predhodne težave s kolenom.
Pri pregledu lahko ocenimo:
- aktivno in pasivno gibljivost kolena,
- mesto in občutljivost bolečine,
- prisotnost in razporeditev otekline,
- mišično moč spodnjih udov,
- stabilnost kolena,
- hojo, počep in vstajanje,
- hojo po stopnicah,
- ravnotežje in nadzor obremenjevanja noge,
- tek, doskok in spremembo smeri, kadar je to primerno,
- gibljivost in funkcijo kolka ter gležnja,
- po potrebi meniskus, vezi in druge sklepne strukture.
Posamezen klinični test praviloma ne more zanesljivo potrditi izvora bolečine. Ugotovitve zato povežemo z načinom nastanka težav, simptomi in odzivom na funkcionalne obremenitve.
Ali je potrebna magnetna resonanca?
Magnetna resonanca pri postopno nastali bolečini na notranji strani kolena običajno ni potrebna za začetek fizioterapevtske obravnave. Klinični pregled pogosto zagotovi dovolj informacij za pripravo začetnega rehabilitacijskega programa.
Slikovna diagnostika je lahko smiselna po večji poškodbi, ob izraziti nestabilnosti, dolgotrajni izgubi gibljivosti ali kadar bi rezultat preiskave vplival na nadaljnje zdravljenje.
Ker so spremembe meniskusa, hrustanca in drugih struktur pogoste tudi pri ljudeh brez bolečin, mora biti slikovni izvid vedno razložen skupaj s simptomi in kliničnimi ugotovitvami.
Kako lahko fizioterapija pomaga?
Fizioterapevtska obravnava je prilagojena vzroku in načinu nastanka težav, trenutni zmogljivosti kolena ter ciljem posameznika.
Obravnava lahko vključuje:
- manualno terapijo za zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti, kadar je glede na pregled smiselna,
- individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja,
- vaje za izboljšanje ravnotežja in stabilnosti kolena,
- vadbo hoje, počepa, vstajanja in premagovanja stopnic,
- prilagoditev dejavnosti, ki trenutno izraziteje povečujejo simptome,
- postopno vračanje k teku, spremembam smeri in drugim športnim obremenitvam,
- postopno povečevanje obremenitve, da se telo varno prilagodi vsakodnevnim dejavnostim, delu ali športu,
- svetovanje in izobraževanje, saj razumevanje težav pomembno prispeva k uspešnemu okrevanju,
- po potrebi tudi druge fizioterapevtske postopke, kadar glede na fizioterapevtski pregled ocenimo, da lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev rehabilitacije.
Ne obstaja ena tehnika ali en superioren način vadbe, ki bi bil primeren za vse. Program oblikujemo glede na ugotovitve pregleda in ga postopoma prilagajamo odzivu kolena.
Ali je pri bolečini potrebno mirovanje?
Po sveži poškodbi je lahko smiselno začasno zmanjšati obremenitev in se izogibati gibom, ki izrazito povečujejo simptome. Popolno in dolgotrajno mirovanje pa pri večini težav ni priporočljivo.
Ohranimo lahko gibanje in dejavnosti, ki jih koleno dobro prenaša, nato pa njihovo količino in zahtevnost postopoma povečujemo. Pri večji poškodbi vezi ali drugih struktur je treba upoštevati tudi morebitna navodila glede uporabe opornice in dovoljene obremenitve.
Blaga in kratkotrajna bolečina med rehabilitacijo ne pomeni nujno dodatne poškodbe. Pomembno je spremljati intenzivnost simptomov in njihov odziv v naslednjih urah ter naslednji dan.
📚 Raziskave kažejo
Spremembe meniskusa in hrustanca so na magnetni resonanci pogosto vidne tudi pri ljudeh brez bolečin, njihova pogostost pa se povečuje s starostjo. Zato slikovni izvid sam po sebi ne določa izvora težav ali načina zdravljenja. Pomembno je, da ga povežemo z načinom nastanka simptomov, kliničnim pregledom in funkcionalnimi omejitvami.
