Tetivne težave predstavljajo pogost vzrok za bolečine in zmanjšano telesno zmogljivost pri ljudeh vseh starosti, zlasti pri aktivni populaciji. V klinični praksi se pogosto srečujemo s posamezniki z bolečinami v tetivah, pri čemer se uporabljajo izrazi, kot so tendinitis, tendinoza, tendinopatija, tenosinovitis in drugi. Kljub pogosti rabi pa je terminologija pogosto nejasna ali nedosledna, kar lahko vpliva na razumevanje procesov, ki vodijo do sprememb v tetivi in izbiro ustrezne rehabilitacije.
Namen tega članka je razjasniti osnovne pojme, razlikovati med različnimi tipi tetivnih obolenj ter predstaviti sodobno terminologijo, podprto z znanstvenimi dokazi.
Da bi te izraze pravilno razumeli, je pomembno poznati osnovno strukturo, ki jo opisujejo.
Tetiva je močno, vezivno tkivo, ki povezuje mišico s kostjo in prenaša mišično silo, ki omogoča gibanje sklepa. Tetive so sestavljene pretežno iz kolagena tipa I, organiziranega v paralelne snope, in so sposobne prenašati velike mehanske obremenitve. Zaradi slabše vaskularizacije pa so dovzetne za preobremenitvene poškodbe, zlasti ob dolgotrajni mehanski obremenitvi brez zadostnega časa za regeneracijo.
Tendinopatija, tendinitis ali tendinoza: razlaga terminologije tetivnih poškodb
Kaj je tendinopatija?
Tendinopatija je sodoben krovni izraz za opis bolečine, občutljivosti in zmanjšane funkcije v tetivi, ne glede na točen vzrok sprememb. Uporablja se zato, ker ne predpostavlja, ali gre za vnetje (tendinitis), degeneracijo (tendinoza) ali drugo obliko okvare.
Značilni simptomi tendinopatije
Lokalna bolečina v tetivi
Občutljivost na dotik
Bolečina ob obremenitvi (npr. pri teku, skokih, dvigovanju bremen)
Postopno zmanjšanje zmogljivosti
Tendinitis: akutno vnetje tetive
Tendinitis pomeni akutno vnetje tetive, ki ga povzročijo mikropoškodbe vlaken zaradi prekomerne ali nenadne obremenitve. V preteklosti se je izraz uporabljal za skoraj vse bolečine v tetivah, danes pa ga uporabljamo le, če so prisotni znaki vnetja.
Značilnosti tendinitisa:
Oteklina in toplota okoli tetive
Bolečina ob gibanju in v mirovanju
Občutljivost na palpacijo
Pogosto povezan z nedavno spremembo obremenitve (npr. povečanje treningov)
Tendinoza: degenerativne spremembe brez vnetja
Tendinoza opisuje kronične degenerativne spremembe v tetivi brez prisotnosti vnetnih celic. Nastane zaradi dolgotrajne preobremenitve in pomanjkljive regeneracije.
Značilnosti tendinoze:
Dezorganizacija kolagenskih vlaken
Povečana debelina tetive (vidno na UZ ali MRI)
Počasno okrevanje
Pogosta pri športnikih in osebah z delom, ki zahteva ponavljajoče obremenitve
Druge tetivne poškodbe in stanja
Kalcinirajoči tendinitis
Stanje, pri katerem se v tetivi odložijo kalcijevi kristali
Najpogosteje v tetivah rotatorne manšete ramena (predvsem v mišici supraspinatus)
Povzroča akutno ali kronično bolečino, omejeno gibljivost in lahko vodi v sekundarno vnetje burze (subakromialni burzitis)
Vzrok ni povsem jasen, domneva se, da gre za motnjo celične presnove v tetivi
Bolečina je lahko zelo intenzivna v akutni fazi, medtem ko se kristali resorbirajo
Paratenonitis
Vnetje zunanje ovojnice tetive, ki se imenuje paratenon
Pogosto povzroča krepitacije ob gibanju
Tenosinovitis
Vnetje sinovialne ovojnice tetive (pogost pri zapestju in prstih)
Povezan s preobremenitvijo ali vnetnimi revmatičnimi boleznimi
Entezitis
Vnetje prirastišča tetive na kost, kjer se tetivna vlakna povezujejo s kostnim tkivom
Pogosto je povezan z vnetnimi revmatičnimi boleznimi, kot so spondiloartritisi (npr. pri psoriatičnem artritisu ali ankilozirajočem spondilitisu)
Značilnosti: lokalna bolečina, občutljivost ob pritisku in jutranja okorelost na mestu prirastišča
Najpogosteje prizadete lokacije so prirastišče Ahilove tetive na petnico, plantarna fascija na petnico ter prirastišča okoli kolena in kolka
Poškodba tetive
Okvara tetivnih vlaken, ki je lahko delna (delna ruptura) ali popolna (popolna ruptura)
Do poškodbe najpogosteje pride zaradi akutne travme ali kot posledica kronične degeneracije
Simptomi vključujejo nenadno bolečino, zmanjšano moč in včasih tipno vrzel v poteku tetive
Diagnozo potrjuje slikovna diagnostika, kot sta ultrazvok ali MRI
Vloga fizioterapije pri tetivnih poškodbah in stanjih
Pri obravnavi tetivnih poškodb in patoloških stanj je izjemno pomembna edukacija posameznika o njegovem specifičnem stanju, razumevanje patofizioloških procesov, ki so privedli do težave, ter aktivna vloga fizioterapevta, ki osebo strokovno vodi skozi ustrezno in postopno rehabilitacijo. Po zadnjih strokovnih smernicah je fizioterapevtski pristop usmerjen predvsem v spodbujanje regeneracije in preoblikovanja tetivnega tkiva ter prilagoditev na obremenitve, ne pa zgolj v zmanjševanje vnetja. Dosledno izvajanje ciljno usmerjenih vaj pa je ključno za zmanjšanje simptomov, obnovo funkcije in dolgoročno preprečevanje ponovitev.
Glavni cilji fizioterapije pri tetivnih poškodbah:
Zmanjšanje bolečine
Izboljšanje funkcionalne zmogljivosti
Spodbujanje regeneracije in preoblikovanja tkiva
Postopno povečanje tolerance tetive na mehansko obremenitev
Preprečevanje ponovnih poškodb z dolgoročno strategijo vadbe
Edukacija posameznika o naravi njegove težave in vlogi obremenitve pri okrevanju
Izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti in koordinacije
Nasveti glede prilagoditev športnih in delovnih aktivnosti brez poslabšanja simptomov
S strokovno usmerjeno rehabilitacijo in prilagojenimi vajami vam pomagamo premagati bolečino ter ponovno doseči brezskrbno gibanje in užitek v športu.
